Polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Foto: BoBo
Polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Foto: BoBo

Izbruh novega koronavirusa zahteva od vseh nas določene preventivne ukrepe. Med drugim je treba preudarno ravnati tudi s hrano, zato ne bo odveč tudi vnovično priporočilo, naj ne hodimo v trgovine po nepotrebnem in naj si ne delamo zalog za več mesecev, saj poteka delo v naših trgovinah nemoteno. Zaradi nenačrtnega nakupovanja in kopičenja zalog pa lahko prihaja tudi do zavržkov hrane.

V Evropski uniji zavržemo letno približno 88 milijonov ton hrane ali približno 20 odstotkov vse proizvedene, s tem povezani stroški pa so ocenjeni na 143 milijard evrov. Samo v Sloveniji zavržemo letno okoli 131.000 ton hrane, kar pomeni okoli 64 kilogramov na prebivalca. Katja Sreš iz gibanja Ekologi brez meja opozarja, da se v tem kriznem času lahko zgodi, da bo še več hrane pristalo v smeteh, kot sicer: »Gospodinjstva v Sloveniji smo največji krivci za velike količine zavržene hrane, saj več kot polovica hrane pristane v smeteh, zato je treba kljub krizni situaciji dobro razmisliti, kaj imamo doma in dokupimo tisto, kar nam manjka.« Ob tem svetuje, naj potrošniki izbiramo živila, ki imajo daljši rok trajanja.
S tem ko zavržemo hrano, okolje dodatno obremenjujemo, še dodaja Katja Sreš: »Že tako imamo težave z količinami odpadkov in zato res razmislite, kako nakupujete, da bo prišlo do hujših težav. »
Nakup lokalno pridelane hrane pa omogoča tudi višjo stopnjo varnosti, kar je v času virusnih obolenj še posebej pomembno, saj je pri rokovanju z živili tudi manj posrednikov. Z uživanjem te, domače hrane skrbimo tako tudi za svoje zdravje in za zdravo okolje, saj pripomoremo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, ki ga povzročajo daljši prevozi.