Zazrli se bomo v nebo, pa tudi na spletno mesto Evropske vesoljske agencije, ki je za tehnološko fotografijo tedna izbrala fotografijo, ki jo je posnel mariborski nanosatelit Trisat-R. Slednjega s prostim očesom ne morete uzreti, saj temu majhnemu objektu težko sledi celo ameriška vesoljska agencija. Kje se nahaja v srednji zemljini orbiti, vedo njegovi razvijalci, raziskovalci z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter podjetja SkyLabs, ki so omogočili dostop do fotografije našega planeta. Zajela ga je miniaturna kamera, velika manj kot dva kubična milimetra. Z velike višine – 6 tisoč kilometrov nad Zemljo.

Pred šestnajstimi meseci se je začela misija nanosatelita Trisat-R. Poslali so ga v okolje z zelo povišanim sevanjem. Z novostmi in tehnološkimi inovacijami na krovu, med katerimi sta bili tudi dve ultraminiaturni kameri, razlaga Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter direktor za inovacije pri podjetju SkyLabs: »Služita kot tehnološki demonstraciji uporabe visoko miniaturne tehnologije slikanja za namen naših prihodnjih raziskav in razvoja najsodobnejših sistemov za določanje in nadzorovanje usmerjanja satelitov. Medtem ko je bil naš glavni cilj eksperimenta zajemanje 'učinka črnega sonca' (ang. Black Sun Effect), ki ga povzroči prelivanje slikovnih točk na senzorju kamere med slikanjem sonca, nam je uspelo posneti tudi to osupljivo fotografijo našega planeta Zemlja.«

»Še vedno delujemo brezhibno!«

Fotografija je nizke ločljivosti, saj takšne kamere niso namenjene fotografiranju ali oddaljenemu opazovanju Zemlje. Obenem satelit za svoje usmerjanje uporablja zgolj nizko energijsko aktivno krmiljenje magnetnega momenta in posledično je težko doseči boljše usmerjanje. »Obe kameri na krovu sta neposredno izpostavljeni močnemu sevanju brez zaščite. Tako nam ni le uspelo izdelati našega prvega integriranega vezja za vesoljsko rabo v manj kot 18 mesecih, med dobro znano pol-prevodniško krizo, ampak uspešno

demonstriramo tudi njegove zmogljivosti, ki omogočajo, da naše tehnologije z visoko stopnjo integracije uspešno delujejo tudi v sevalno najzahtevnejših okoljih,« razlaga Kramberger in dodaja: »Še vedno delujemo brezhibno. Na dnevni bazi imamo vsaj tri prelete, kontinuirano pretakamo podatke, ki jih procesirajo v Cernu. Dobivamo rezultate in izboljšujemo model sevanja. Je pa zanimivo - veliko govorimo o vremenu, ampak zelo malo o tem, da prihaja nov sončni ciklus. Vsi gledamo vreme, ekološki vidik, ki je seveda zelo, zelo pomemben, ampak zelo malo je govora o vesoljskem vremenu in novem sončnem ciklusu, ki diktira vreme.«

Predviden čas delovanja je dve leti

Trisat-R bo v vesolju ostal za vedno, saj ne bo izgorel, temveč se bo počasi oddaljeval od Zemlje: »Trenutno je največji fokus pri pridobivanju podatkov, dokler bo misija še aktualna, saj so solarni paneli, ki so neposredno izpostavljeni sevanju, že utrpeli nekje okoli 40 odstotkov storilnosti, kar kaže na to, da misija ne bo neskončno dolga. Ponosni smo, da elektronika ni utrpela še nobenih posledic, torej slovenska tehnologija v sevalno najbolj zahtevni orbiti perfektno deluje in tukaj smo res lahko ponosni. Čestita nam tudi Francija.«

»Lahko smo ponosni kje smo«

Fotografijo so objavila v tednu, ko je Slovenija na vesoljskem vrhu v španski Sevilli uradno zaprosila za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji.

Razsikovalci pri projektu Trisat-R z ustvarjanjem novih tehnologij in tehnološkega razvoja ter ohranjanjem znanja v Sloveniji zagotavljajo trajnostni razvoj tako z znanstvenega, izobraževalnega kot gospodarskega vidikam. V kakšnem stanju pa je področje vesoljskih tehnologij pri nas? »Mislim, da zmagujemo. Lahko smo ponosni, kje smo, kaj smo, in če pogledamo, se tudi naše gospodarstvo v večini transformira v zelo specifične tehnologije v vseh panogah. Nismo več splošni proizvajalni element, kjer na splošno nimamo dovolj ljudi, ki bi jih lahko zaposlili, da bi to zmogli, ampak potrebujemo specifične panoge, v katerih smo najboljši od najboljših.«