V štajerski prestolnici je vrata odprl Muzej najstarejše trte na svetu. Prostor je dobil v zapuščeni stavbi nekdanje hladilnice, in je del obnovljenega Vojašniškega trga na Lentu. Obnova zgradbe je vredna nekaj več kot 529 tisoč evrov, celotna investicija obnove Vojašniškega trga pa je stala 6,7 milijona evrov, od tega 4,8 milijona evropskega denarja. Muzej bo predstavljal zgodovino vinogradništva in Stare trte.

Razstava izpostavlja najstarejše trto na svetu v kontekstu urbanega razvoja Lenta in Maribora kot vinogradniškega središča Štajerske. Pri tem se opira na ohranjeno premično dediščino, ki dejstvo o izredni starosti dodatno podkrepi. Vzporedno se odvije zgodba o razvoju Lenta, postopni revitalizaciji in prvih znanstvenih analizah, ki so nedvomno dokazale izreden pomen trte na Vojašniški ulici 8. Eden od soavtorjev vsebin v muzeju Oskar Habjanič iz Pokrajinskega muzeja Maribor je povedal, da razstava izpostavlja najstarejšo trto na svetu v kontekstu urbanega razvoja Lenta in Maribora kot vinogradniškega središča Štajerske: "Pri tem se opira na ohranjeno dediščino, ki dejstvo o izredni starosti samo še podkrepi. Na enem mestu je tako zbrano gradivo, ki govori o izjemni zgodovini stare trte, razvoju življenja in živahne obrtniške dejavnosti pa do razvoja Maribora v vinogradniško središče regije.«

Župan Saša Arsenovič pravi, da je muzej zelo povezan s Hišo Stare trte v neposredni bližini, tako zgodovinsko kot tudi vsebinsko, v obeh zgradbah se bosta srečali preteklost in digitalizirana prihodnost. Ob tem je spomnil, da je celotna vrednost investicije v območje Vojašniškega trga z objekti vredna skoraj 6,8 milijona evrov, pri čemer bodo skoraj pet milijonov evrov prejeli od Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz državnega proračuna. Samo v ureditev muzeja so vložili nekaj več kot 600.000 evrov, pri čemer računajo na vsaj pol milijona iz že omenjenih evropskih in državnih virov.

Zahtevna obnova zgradbe novega muzeja
Da je bila obnova zgradbe, v kateri je prostor dobil vinogradniški muzej zahtevna, pove vodja projekta obnove Teobald Pajnik. Težave so imeli predvsem z vlago, ki je ni mogoče popolnoma odpraviti: »ker je klet dokaj globoka in je na nivoju rečne gladine Drave.« To zdaj rešujejo z razvlaževanjem. Pajnik pravi, da je bil objekt zadnjih 80 let zanemarjen. Ko so jeseni leta 2019 začeli obnovo, so naleteli na veliko umazanije, pri čiščenju pa so v kleti naleteli na originalni tlak iz peščenjaka. Ker je Zavod za kulturno dediščino želel, da ga ohranijo, se je odprtje nekoliko zavleklo, saj so morali spreminjati projekt.

Stalno razstavo bodo dopolnjevali, sodelovali bodo z zavodom za turizem

Gradivo za razstavo so prispevali Avstrijski državni arhiv iz Dunaja, graški muzej Joaneum, deželna arhiva iz Gradca in Celovca, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Zavod za turizem Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, časopisna hiša Večer, mariborska kmetijska fakulteta in številni posamezniki, med njimi mestni viničar Stane Kocutar in fotograf Ciril Ambrož.

Hkrati s stalno razstavo so se že ob odprtju odločili za postavitev začasnih razstav, s prvo v nizu se bodo poklonili Matiji Vertovcu, avtorju prvega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu v slovenskem jeziku in človeka, ki je navdihnil Franceta Prešerna, da je napisal Zdravljico.

Pri turistični ponudbi bodo sodelovali z Zavodom za turizem Maribor, pripravili bodo različne pakete, ki bodo privlačni tako za domače kot tuje goste. Ti bodo ogled muzeja začeli z animiranim filmom. Sicer pa bo vstopnica v muzej vključevala kozarec Kraljičinega vina ali jabolčnega soka.