Podobno kot po svetu je tudi v Sloveniji vedno več e-odpadkov, kamor spadajo mali aparati in baterije. V državi na letni ravni zberemo za štirinajst tisoč petsto ton odsluženih mobilnih telefonov, tablic, računalnikov, televizorjev, malih gospodinjskih aparatov, hladilnikov, baterij in podobnih naprav, ki pa jih je treba zbirati v za to določenih zabojnikih oz. oddajnih mestih, saj ne spadajo med mešane komunalne odpadke.

Skokovito kopičenje tovrstnih odpadkov postaja vedno večja globalna težava, opozarja generalni tajnik Ekologov brez meja Jaka Krajnc. Razlog za kar trikrat hitrejše povečevanje teh odpadkov v primerjavi z drugimi vidi v novih produktih, potrošniški družbi, pa tudi v sami industriji: »Opažamo, da z leti pada življenjska doba teh izdelkov. Dogaja se tudi to, da so kdaj namenoma narejeni tako, da se prej pokvarijo ali pa da jih je težko popraviti. S tem nas silijo v kupovanje novih izdelkov.«

Na področju zbiranja teh odpadkov v Sloveniji deluje več organizacij: tako lahko odpadke odlagamo v zbirnih centrih, v tehničnih trgovinah pa tudi v uličnih zbiralnikih. Podjetje Zeos jih je po Sloveniji postavilo 670, v štirih letih pa so v njih zbrali 976 ton odpadkov, tretjino na Štajerskem. V občinah Maribor, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Ruše, Selnica ob Dravi in Starše stoji 50 takih sivo-zelenih uličnih zbiralnikov za oddajo odsluženih malih aparatov in baterij. Doslej so v njih zbrali že skoraj 67 ton odpadkov, ki jih nato pošljejo v predelovalnice, pojasnjuje Urška Dolinšek iz Zeosa: »Nekaj teh obratov za manjše aparate je v Sloveniji. Televizorji, hladilniki in bolj specifični odpadki pa gredo v tujino.«

Jaka Krajnc iz nevladne organizacije Ekologi brez meja ob tem izpostavlja, da lahko za zmanjšanje takih odpadkov veliko storimo prav sami, in sicer s premišljenim nakupom kakovostnejših in okolju prijaznejših naprav, hkrati pa razmislimo o njihovi souporabi.