Zlatoličje Foto: BoBo
Zlatoličje Foto: BoBo

Drava je tokrat poplavila zlasti v spodnjem toku. Še vedno so pod vodo polja in več objektov med Markovci in Ormožem. Da ni prišlo do večjega razlivanja, je prispevalo tudi usklajeno delovanje Dravskih elektrarn in avstrijskega Verbunda in stalno uravnavanje pretokov s pomočjo zapornic hidroelektrarn. Pretok Drave k sreči še naprej upada.

S pravočasnim ukrepanjem ekip smo preprečili katastrofo, ocenjuje pomočnik direktorja Dravskih elektrarn Maribor Aleksander Brunčko. Vsi se še spomnijo katastrofe iz leta 2012, ko so Avstrijci z dvigom zapornic poslali k nam uničujoč poplavni val. Tokrat so pri uravnavanju pretokov zgledno in ažurno sodelovali na obeh straneh meje: "Sodelovanje z Avstrijci je bilo na zavidljivi ravni. Mi smo jih redno kontaktirali, oni so nam dajali inapovedi, v nekem obdobju celo na 15 minut, kaj nam pišiljajo."

Veliko naporov so pri Dravskih elektrarnah namenili tudi odstranjevanju naplavin, ki so se sproti nabirale na elektrarnah v velikih količinah. "Govorimo o ogromni količine, odpadnega lesa, debel, smeri, avtomobislkih gum ... voda je prinaša vse mogoče."

Brunčko dodaja, da je tokrat za razlivanje Drave niso bile krive velike količine vode iz Avstrije, pač pa domači narasli pritoki, v Spodnjem Podravju pa tudi podtalnica.

Naplavine z zapornic hidroelektrarn še vedno odstranjujejo vsakodnevno, še večje delo pa jih čaka, ko se bo vodostaj znižal. "Šele takrat bomo lahko poskenirali, kaj se je zgodilo na obrežjih reke Drave, in se lotili ustrezne sanacije brežin," napoveduje Brunčko.

Hidroelektrarne elektrarne na Dravi so delovale vse čas, z izjemo tiste v Dravogradu, ki je bila za krajši čas ustavljena.