Začel se je pustni čas oziroma kot pravijo na Štajerskem "fašenk". Ob polnoči je zapel prvi pok biča in zazveneli so kurentovi zvonci. Kurenti in koranti, kot jim še rečejo v podravskih vaseh, so začeli preganjati zlo, klicati pomlad v deželo in prinašati rodovitnost. Na Ptuju - slovenski karnevalski prestolnici - pa se bo danes, v soboto, 3. februarja, ob 11. uri z otvoritveno etnografsko povorko začelo že 64. kurentovanje.

Izročilo veleva, da se po svečnici kurenti oziroma koranti kot del skupine oračev najprej podajo na obhode po domačih vaseh in prav ti obhodi so od leta 2017 vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine ter kurentom pomenijo največ. Kurent in predsednik Zveze kurentov Aleš Ivančič: "Kurent pooseblja življenje, je bog dobrega, častilec pomladi, zahvaljujemo se zimi, le kdo si ne bi želel teh prijetnih opravil opravljati."

Ob 11. uri pa se bo več sto kurentov in drugih etnografskih mask podalo po ptujskih ulicah na etnografski povorki, s čimer se začne kurentovanje. Ptuj bo v prihodnjih dneh poln prireditev, povork, razstav in zabav. "Tisto, kar ne smete zamuditi, je sreda 7. februar, kjer je dan kurentovih in korantovih skupin - nekje 500, 600, 700 korantov bo v mestu. Seveda potem pride še vrhunec 11. februarja - pridite, morate bit del nje."

Obiskovalce pa vabijo še na ogled Kurentove hiše in Etnografske zbirke na ptujskem gradu. Ptujska županja Nuška Gajšek: "V letošnjem letu je odprta Kurentova hiša in upamo, da bo v času kurentovanja dobro obiskana, tudi etnografska zbirka na ptujskem gradu vabi ne ogled."

Nastopil je čas kurentov in drugih mask, ki v deželo prinašajo dobro letino, rodovitnost in veselje. Da je Ptuj med kurentovanjem vredno obiskati, meni tudi popotniški vodnik Lonely planet, saj ga uvršča med tri najzanimivejše tovrstne evropske festivale.