Letošnja žetev ječmena v Podravju je v polnem teku oziroma se končuje. Začenja se žetev pšenice. Količine so zaradi marčevske suše, deževnega maja in junijske ekstremne vročine nižje. Muhasto vreme pa se pozna tudi na kakovosti. Ob tem pa kmetje in kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da še zmeraj ne poznajo odkupnih cen za letos.

Kmet Branko Klemenčič iz Dravsko-ptujskega polja v teh dneh žanje ječmen na devetih in pšenico na 57. hektarjih. Z letino je vse prej kot zadovoljen: "Ja, letošnja letina je kar dosti slabša od lanske letine, mislim da so enih 30 procentov manjši pridelki."

Kmetijskega strokovnjaka za žita iz ptujskega Kmetjsko-gozdarskega zavoda Ivana Brodnjaka še bolj kot letina ječmena skrbi pšenica: "Ta vročinski šok 35 stopinj od zgoraj navzdol pšenico izsuši in pomeni predčasno dozorevanje in znižanje pridelka."

Ob tem kmete moti, da še ne vedo, kakšna bo letošnja cena žit. Ta je letos na svetovnih trgih letos doživela strmo rast. V Evropski uniji je pomladi dosegla celo med 233 in 271 evri za tono. Kmetijski strokovnjak Ivan Brodnjak zato pričakuje, "da bodo odkupili vsaj po takšni ceni, koliko jih pride uvožena pšenica iz tujine. Ječmeni so okoli 165 evrov, pšenico pa pričakujemo okrog 170 do180, vseeno pa bodo videli, kaj se bo na trgu dogajalo. Ugodno za letos pa pa je, da bo Perutnina Ptuj odkupovala neomejene količine krmne pšenice in obljubljajo relativno visoke cene. Tako se bodo morali mlinarji zamisliti nad cenami pšenice; če bo prenizka bodo pač kmetje prodali kot krmno pšenico."

Brodnjak dodaja, da je težava tudi v tem, da kmetje žit nimajo kje skladiščiti in jih morajo prodati v sezoni. "Kmetje nimajo lastnih skladišč, da bi lahko skladiščili in prodali v trenutku, ko je cena najvišja." Zaradi nizkih odkupnih cen vse več kmetov tudi opušča pridelavo žit, ugotavlja Brodnjak. "Število kmetij se iz leta v leto zmanjšuje, to je posledica dejansko ekonomskega stanja v kmetijstvu."

Domače moke in kruha je tako vse manj, saj se tudi samooskrba z žiti zmanjšuje.