Prihodnji teden se bodo v Mariboru začeli dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije – ZIZ festival. Že četrti tak festival bo od 10. do 16. oktobra na več prizoriščih ponudil sedem predstav v tekmovalnem programu, pogovore z ustvarjalci in obširen spremljali program. Organizatorji predstavljajo lokalno alternativno produkcijo, ob tem pa opozarjajo na težave s financiranjem in pomanjkanje prizorišč.

S sloganom Vaš glas šteje bo ZIZ festival skušal zasenčiti to, kar je vrglo senco na letošnji koledar – trojne volitve. To obljubljajo njegovi organizatorji iz Kulturno-umetniškega društva ZIZ, ob tem pa poudarjajo pomen alternativnega gledališča kot refleksije družbenega stanja oziroma sobivanja z družbeno stvarnostjo, ki jo živimo. Predstavnik festivalske programske ekipe Jan Podbrežnik: »Mariborska alternativna gledališka scena razmišlja, kako gledališče delati drugače. Kako drugače gledati na svet, kako spreminjati perspektive, svet okrog nas. ZIZ ni izrazito tematski. Gre za festival, namenjen temu, da ponovno spomnimo in da v zgoščenem formatu predstavimo produkcijo mariborskega alternativnega gledališča iz pretekle sezone.«

Gala podelitev, 8 predstav, 2 koncerta, postfestivalsko druženje

V osrednji tekmovalni program so uvrstili sedem predstav. Prva – Slaba družba avtorja Vita Weisa – bo na sporedu v ponedeljek, na intimnem odru GT 22, dodaja izvršna producentka festivala Barbara Polajnar: »V torek nadaljujemo z avtorsko predstavo mladih, Študent teatra, to je s predstavo Coven – kongres čarovnic, ki se bo po GT-ju premikala, saj ne bo umeščena samo na oder. V sredo se festival seli na mali oder Narodnega doma – začnemo s predstavo mlade ekipe ŠtudentTeater, z avtorsko predstavo Potica brez rozin, ki govori o slovenski identiteti, sledila pa bo še predstava Spol/zke zadeve o spolih. Tudi v četrtek bomo nadaljevali v ND, najprej s predstavo mariborskih improvizatork Bande ferdamane Ena od nas laže in nato še z avtorsko predstavo Nekateri so za fejk, ki govori o lažnih novicah.«

Tekmovalni program se bo končal v petek na malem odru Narodnega doma – s predstavo Slava Klavora – spomenik, ki je minuli vikend na 60. Linhartovem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin prejela nagrado matiček za najboljšo predstavo v celoti. Vrhunec festivala pa bo, kot nadaljuje Polajnarjeva, sobotna deveta gala podelitev ZIZ nagrad s prav tako predvolilnim geslom Voli vas ZIZ: »Pomembna je, ker podelimo mariborskim akterjem na alternativni sceni nagrade za njihovo delo. Podelili jih bosta članici strokovne komisije Zala Dobovšek in Sara Šoukal. Kot češnjo na torti pa bo kolektiv ZIZ podelil še ZIZ-ov prstan za posebne zasluge za razvoj mariborske alternativne gledališke produkcije.«

Stanovske nagrade ZIZ bodo podelili igralski kolektivi, ker pa »šteje vsak glas«, bo po konceptu festivala štel tudi glas občinstva – s prostovoljnimi prispevki in posebno vstopnico, kot dodaja predstavnik programske ekipe Jan Podbrežnik: »na kateri bo prazno mesto za vstopnino, ki ga bodo izpolnili obiskovalci. S tem jim želimo ponuditi možnost, da ocenijo vrednost produkcije. Če jih je finančna situacija pripeljala do tega, da toliko denarja ne morejo dati, pa produkcije podpirajo že s svojim prihodom. Želimo si pač dobiti odgovor na vprašanje: Če bi imeli neomejeno količino evrov – koliko bi dali?«

Mariborska alternativna gledališka produkcija podfinancirana

Ključnega pomena bodo prostovoljni prispevki, kajti kot opozarjajo, so na občinskem razpisu prejeli le tretjino potrebnih sredstev; zaradi tega je morala organizacijska ekipa delati prostovoljno, za plačilo večine nastopajočih pa bodo porabljeni prav zbrani prostovoljni prispevki. »Na lokalni ravni ni vzpostavljeno financiranje predstav, ki bi vsaj srednjeročno zagotavljalo načrtno delovanje, če že ne dolgoročne strategije razvoja produkcije, kar je v praksi težko zagotoviti. Zato pa je tako pomembno, da se opomni, da na to spomnimo in da se na koncu koncev ne samo opozarja, ampak se tudi povezuje. Če je scena povezana, enotna, torej z zgoščenim formatom, kar želimo spodbuditi tudi z ZIZ festivalom, potem se vidi, da nas je nekaj – kot pravi lansko geslo Ni nas dosti, smo pa glasni.«

Manjši obseg sredstev je zahteval prilagoditev tudi spremljevalnega programa in pomembne delavnice s članico strokovne žirije Zalo Dobovšek. »Kritiška delavnica bi pomenila eno redkih priložnosti, ko bi se dalo občinstvo in zainteresirane naučiti, kako gledati na oder in odrsko dogajanje; jim ponuditi platformo, da bi se vzpostavil ta refleksivni moment, ki ga mariborska alternativna scena zelo pogreša. Manjka konstanta, nekdo, ki bi spremljal to sceno. Kritiški del smo morali črtati, torej možnost za izobraževanje znotraj kritike in vzpostavitev platforme, to pa manjka in žal vpliva na produkcijo. Ko pri prijavljanju projektov dobimo odločbo komisije, je ta skoraj edina, ki se poglobi v zasnovo predstave, je to edini feedback, ki ga dobimo v zvezi s tem, ali smo predstavo zasnovali ustrezno ali neustrezno. Kritike, ki bi povedala, to je bilo dobro ali slabo, ker …, žal ni. Ne obstaja. Te konstante ni, in to v Mariboru manjka.«

Podbrežnik opozori še na pomankanje tej produkciji namenjenih prostorov in na nerazumljenost nekomercialne usmerjenosti tega ustvarjanja. »Govorimo o alternativni gledališki sceni, ki ni primarno namenjena temu, da bi napolnila dvorano in da bi iz naslova vstopnic dobila sredstva za še eno produkcijo, pač pa moramo mi gledati na vsak reflektor, ki ga prižgemo. Hrkati želimo biti refleksija, obravnavati želimo tematike, ki se nam zdijo pomembne, in to je moč alternativne produkcije.« Kot dodaja – želijo predvsem opozoriti na stvarnost: »To je naš forte in nikomur ne odgovarjamo, da bi spravili pod streho uspešno sezono, kar je potreba institucionalnih gledališč. In zato lahko povemo. Hkrati pa, če ne bomo ničesar storili, če bomo samo reflektirali, razmišljali in se pritoževali, nimamo argumenta za obstoj. Torej bomo še naprej delali festival, zraven pa bomo pripravljeni na revolucijo.«

Zato ustvarjajo in povezujejo in spreminjajo v gledališke dvorane tudi različne kotičke mesta ter v želji po spreminjanju sveta od leta 2014 izdajajo še ZIZ koledar – koledar prsi in bradavic, za enakopravnost prsi in teles, tako v resničnem življenju kot na spletu.