20. januarja 1782 se je v Firencah rodil nadvojvoda Janez Habsburški. Liberalno usmerjenega sina cesarja Leopolda II., ki se je oblikoval pod vplivom razsvetljenstva se danes spominjamo predvsem kot svetovljana ter začetnika sodobnega vinogradništva in kmetijskega šolstva pri nas.

Slovenci na Štajerskem so ga spoznali po tem, ko je pred 200 leti (marca 1822) kupil posest imenitnih vinorodnih leg nad Limbušem in pod Pohorjem po vzoru naprednega vinogradništva v nemških vinorodnih deželah zasadil prvi vinograd s sortami vinske trte ki jih v večini gojimo še danes. Prof. dr. Stanko Vršič iz Tehnološkega centra za vinogradništvo in vinarstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pravi, da je raziskovalno delo začeto v prvi polovici 19. stoletja tudi danes vodilo njegovih strokovnih naslednikov na Meranovem

Njegov novi vinograd je bil drugačen od tedaj znanih; trte so bile prvič posajene v vrstah in strogo ločene po sortah. Prvo trgatev, ki ga je navdušila je opravil oktobra leta 1826 in dve leti pozneje dal zgraditi hišo, ki stoji še danes.

Njena najpomembnejša zanimivost, ki se je ohranila skozi čas je spominska plošča nad vhodnimi vrati, ki nas seznanja s tem, da se je 16 junija leta 1830 na Meranovem mudil Janezov brat, avstrijski cesar Franc I. s cesarico Karolino Avgusto.

Nadvojvoda Janez je leta 1832 v Pekrah ustanovil vinogradniško šolo, ki je postala izvorno središče sodobnega vinogradništva tako na sedanjem slovenskem kot na avstrijskem Štajerskem, pravi dr. Borut Pulko, vodja Tehnološkega centra za vinogradništvo in vinarstvo na Meranovem

Leta 1855 je njegovo vino z Meranovega prejelo visoko odličje na ocenjevanju v Parizu.
Nadvojvoda Janez je zaslužen še za vrsto drugih reči, za napredek kmetijstva, rudarstva, razvoj cestnih in železniških povezav pa tudi za ustanovitev muzeja Joanneum v Gradcu, ki je največji avstrijski muzejski kompleks zunaj Dunaja.