Zgodba najstarejšega slovenskega javnega spomenika v Mariboru je povezana z osebnostjo prvega slovenskega poklicnega časnikarja Antona Tomšiča. Deloval je v burnem času narodnega prebujanja in bil prvi urednik drugega slovenskega časopisa v Mariboru – Slovenskega naroda.

Rodil se je leta 1842 v Dednem dolu pri Višnji gori. Zapisi govorijo, da je pri časnikarskem in uredniškem delu zavračal oportunizem, omahljivost ter nemškutarstvo in si kljub močnim finančnim težavam časnika prizadeval razširiti krog dopisnikov in sodelavcev. Članke, ki jih je objavljal so odlikovali jasno izražanje, duhovitost in poznavanje slovenskega javnega mnenja. Deloval je v zahtevnem obdobju, ko se je s taborskim gibanjem začela odločneje prebujati narodna zavest, tedanja družba pa je, kot pravi dr. Miran Puconja, upokojeni profesor na Gimnaziji dr. Franca Miklošiča v Ljutomeru, zašla v silovito politično, mednacionalno in gospodarsko krizo.

Anton Tomšič je umrl na svoj 29. rojstni dan v Mariboru. Spomenik, ki je bil njegov nagrobnik in ga je izdelal ljubljanski kamnosek Ignacij Čemernik so postavili leta 1875 na Tomšičevem grobu, na tedanjem mariborskem pokopališču. Med drugo svetovno vojno so ga nacisti podrli, leta 1955 pa so ga prestavili na sedanje mesto, v vzhodnem delu Trga generala Maistra. Nevedni objestneži so mu žal pridali svoje znamenje, v mestu pa ni nikogar, ki bi za njimi počedil …