Izjemno nizke temperature za april so povzročile ogromno škodo predvsem na sadnem drevju po vsej Sloveniji. Ponekod je pozeba po ocenah strokovnjakov vzela ves pridelek sadja. Prizadeti so tudi vinogradi, oljke in zelenjava. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pa opozarja še na druge težave, ki v zadnjih letih pestijo sadjarje.

Pozeba, ki je zajela vso Slovenijo, je še enkrat pokazala, kako ranljivo in odvisno od narave je kmetijstvo. V tokratni je najbolj prizadeto sadjarstvo, kjer težavam že tako ni videti konca. Od ruskega embarga, vremenskih nevšečnosti pa do epidemije, ki je povzročila slabšo prodajo, so sadjarje v zadnjih letih prizadele tri hude pozebe, izpostavljajo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici. Direktor Janez Pirc pravi, da je škoda po tej pozebi ogromna, zato bodo vlado pozvali k sprejetju ukrepov: »Pričakujemo, da bo vlada sprejela ukrepe, ki bodo nadomestili izpadli dohodek; predlagali bomo tudi tiste ukrepe, ki naj bi tveganja, ki jih je v kmetijstvu veliko več kot drugod, vsaj omejila; še naprej bomo izobraževali in usposabljali kmete, kaj lahko tudi sami storijo.«

Po pregledu območja, ki ga pokrivajo Kmetijski zavodi Maribor, Celje in Ptuj, ugotavljajo, da je vdor hladnega zraka trajal dalj časa tri dni zaporedoma, tako da je precej izčrpal rastline in cvetove, pravi Andrej Soršak z mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda in dodaja, da bo škoda velika, dejanska prizadetost in izpad pridelka bosta vidna po koncu obdobja nizkih temperatur, natančneje pa šele maja in junija.

Pomagalo je oroševanje in kurjenje

Nekaj pridelka so lahko rešili tisti sadjarji, ki so svoje nasade oroševali, deloma je ponekod pomagalo tudi kurjenje oz. dimljenje. Vsi ti ukrepi so učinkoviti do določene mere, a imajo omejitve, ki so jih tokrat predstavljale predvsem izredno nizke temperature za ta čas. Te so se ponekod spustile tudi do okoli minus deset stopinj Celzija.

Napotke, kaj je bilo možno in kaj je še možno, da bi omilili škodo, je predstavila specialistka za sadjarstvo Zlatka Gutman Kobal z mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda: "Pridelovalcem smo že pred pojavom nizkih temperatur svetovali rabo krepčilnih sredstev na podlagi alg in pripravkov na podlagi aminokislin. S tem lahko nadaljujejo tudi sedaj, seveda v odmerkih, kot so navedeni v navodilih za uporabo in pogojih, pri katerih imajo uporabljena sredstva učinek. Večje koncentracije ali uporaba ob nepravem času ima lahko celo negativen učinek. Kasneje bo možna tudi uporaba rastnih stimulatorjev, vendar morajo biti za uporabo temperature višje od 15 stopinj Celzija.«

Ministrstvo za kmetijstvo rešitve intenzivno išče. Med prvimi naj bi bila priprava interventnega zakona, med drugimi oblikami pomoči pa se omenjajo odpis plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pregled možnosti odprave ali zmanjšanja določenih administrativnih zadev. Sicer pa na ministrstvu znova izpostavljajo nujnost prilagajanja podnebnim spremembam.