Global E-waste Monitor 2020 je skupni produkt Globalnega partnerstva za statistiko e-odpadkov in napoveduje, da bo samo letos nastalo več kot 57 milijonov ton odpadne električne in elektronske opreme, kar je več, kot je težek Kitajski zid.

Do leta 2030 bo letno nastalo 74 milijonov ton e-odpadkov. Družba ZEOS je skupaj s partnerjema GZS-Zbornico komunalnega gospodarstva in podjetjem za zbiranje in obdelavo odpadkov TSD, pričela z izvajanjem projekta Life Spodbujamo e-krožno. Projekt s sloganom »Še sem uporaben« bo trajal vse do konca leta 2024 in je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije.

Projekt Spodbujamo e-krožno torej spodbuja krožno gospodarstvo na področju e-opreme ter poudarja okoljski in socialni vidik ohranjanja in podaljševanja življenjske dobe aparatov. Med drugim se bo v Sloveniji, v sklopu projekta, postavilo okrog 60 kotičkov za oddajo še delujočih aparatov. Ti bi sicer končali med e-odpadki, zdaj pa jih bodo zajeli in jim zagotovili nove lastnike. Projekt se osredotoča tudi na ozaveščanje potrošnikov in deležnikov v verigi upravljanja z e-napravami. Spodbuja k pravilni oddaji e-odpadkov oz. podaljšanju njihove življenjske dobe. In kaj sploh prištevamo k e-odpadkom? Jan Debenjak:
»E-odpadki so vsi odpadki, ki delujejo na elektriko ali na baterijo, to je čisto laična razlaga. Dejansko gre za poseben tok odpadkov, ki spada med nevarne odpadke zaradi sestavin: govorimo o komponentah in samih ohišjih, ki vsebujejo npr. zaviralce gorenja. Sam tok odpada je zelo heterogen in vsebuje veliko nevarnih snovi, zato se ga ločeno zbira in tudi obdeluje.«

V slovenski družbi za ravnanje z električno in elektronsko opremo navajajo podatke, da v Evropi 11 od 72 e-naprav v povprečnem gospodinjstvu ni več v uporabi ali je pokvarjenih. Po navedbah Zeosa je bilo leta 2019 ustrezno obdelanih in recikliranih 17,4 odstotka teh odpadkov. Med razlogi za slabo reciklažo tovrstnih izdelkov navajajo predvsem varnost podatkov, vrednost izdelka, težko dostopne točke za oddajo aparatov in negotovost glede ustreznega recikliranja. Jan Debenjak:
»Glede količine samega odpada smo v Sloveniji še kar dobri, glede na svetovno povprečje, ki je nekje 17%. Del odpada hranimo sami, e-odpad se nam nabira po predalih, po kleteh ipd. Del odpada pa tudi izgine skozi neformalne mreže in se na nepravilni način odloži v mešani komunalni odpad ali pa celo v okolje. Žal, še vedno nekateri mečejo odpadke v jame ali jih odložijo v gozdu.«

Direktor programa SCYCLE in vodja urada UNITAR v Bonnu v Nemčiji Rüdiger Kühr po navedbah Zeosa pravi, da je vrednost komponent električne in elektronske opreme v t. i. "mestnih rudnikih" ogromna.
"Tona zavrženih mobilnih telefonov je bogatejša z zlatom kot tona rude zlata," je dejal in navedel podatke, da je v milijon mobilnih telefonov npr. vgrajenih 24 kilogramov zlata, 16.000 kg bakra, 350 kilogramov srebra in 14 kilogramov paladija, torej virov, ki jih je mogoče pridobiti in vrniti v proizvodni cikel. "In če teh materialov ne recikliramo, je treba izkopati nove zaloge, kar škoduje okolju," je opozoril.
Poleg tega vsaka tona reciklirane odpadne električne in elektronske opreme prepreči približno dve toni emisij ogljikovega dioksida.
Zato je nujno, da skrbno ravnamo z e-odpadki, jim podaljšujemo življenjsko dobo in jih, po uporabi, pravilno recikliramo. Jan Debenjak:
»V ZEOS-u smo se lotili projekta Spodbujamo e-krožno, ki je sofinanciran s strani Evropske komisije oz. programa Life ter Ministrstva za okolje in prostor. Gre za projekt, ki je usmerjen v ozaveščanje in spreminjanje navad potrošnikov in ostalih deležnikov - od komunalcev do zakonodajalcev za podaljševanje življenjske dobe aparatov, tudi prodajalcev, trgovcev in nevladnih organizacij. S projektnimi orodji potujoča popravljalnica in spletna platforma krožnega gospodarstva ter mreža kotičkov ponovne uporabe skuša splošno in strokovno javnost prepričati oz. jim prikazati storitve in blago krožnega gospodarstva. Tu gre za ponovno uporabo aparatov, za popravila aparatov, o souporabi in o poslovnih krožnih modelih.«

Opažajo še, da se tudi med pravilno zbranimi e-odpadki najde med enim in dvema odstotkom še delujočih naprav, ki po nepotrebnem končajo v predelavi materiala.
V Sloveniji je po navedbah Zeosa za oddajo odpadne elektronike dobro poskrbljeno, saj je na voljo več različnih mest za oddajo, od uličnih zbiralnikov do zbirnih centrov izvajalcev služb ravnanja z odpadki. Tudi stopnja recikliranja vsako leto narašča, a bi lahko ustrezno zbrali še mnogo več, menijo.
Kotički za ponovno uporabo so trenutno postavljeni pri 17 zbirnih centrih po državi, do konca letošnjega leta naj bi jih bilo še šest, ob koncu projekta, ki se bo zaključil leta 2024, pa naj bi jih bilo v državi skupaj 60.