Razstava [Tunel 29], ki je na ogled od 5. do 10. septembra na letošnjem tednu oblikovanja v Milanu, je odgovor na vprašanje, kako bomo bivali čez 20 ali 30 let. Svojemu naslovu navkljub išče odgovore na to, kakšne rešitve lahko oblikovalci in arhitekti ponudijo svetu za reševanje našega vsakodnevnega bivanja v prihodnosti. Po besedah kustosinje razstave in vodje programa Centra za kreativnost Mike Cimolini je koncept razstave »nastal skozi to, da smo iskali izdelke, ki so okoljsko zavedni, imajo čim manjši vpliv na okolje. Na podlagi tega poziva in teh izbranih projektov pa smo ugotovili, da večina teh izdelkov predvideva temno prihodnost, neko postindustrijsko distopijo.«

Razstava tako predstavlja 30 izdelkov, ki so narejeni »z zavedanjem o tem, da bo v prihodnosti vedno manj materialov iz primarnih virov, to pomeni, da bodo viri kovin ali pa drugih rudnin na tak način izčrpani, in jih bomo lahko proizvajali samo še bodisi iz recikliranja, s ponovno uporabo materialov, oz. nekimi materiali, ki bi jih zlahka nadomestili, kot je na primer les, še posebej ta les invazivnih vrst rastlin, ki ga itak iztrebljamo.«
Sicer pa je razstava razdeljena na tri osnovne dejavnosti bivanja: stanovanje, proizvodnjo in prehranjevanje. V prvem segmentu se projekti ukvarjajo z mobilnostjo, zadovoljenjem potreb po intimnosti in osnovno funkcionalnostjo, kot so spanje, izločanje in shranjevanje. »Zanimiv iz tega segmenta je en zelo velik kos, ki ga imamo, ki mu je naslov Non-stop Interior, ki u bistvu govori o tem, kako lahko komprimiramo vse funkcije stanovanja v eno tako zelo kompaktno enoto, ki jo lahko postavimo v prej industrijsko produkcijo namenjen prostor in na ta način vse funkcije stanovanja samo s pohištvom rešimo.«

Področje, namenjeno proizvodnji, prikazuje več projektov, ki so zasnovani po načelu DIY oz. »naredi sam«, od stroja za predelavo odpadne plastike prek preprostih načrtov– kako iz invazivnih vrst lesa izdelati pohištvo –, do receptov za izdelavo bioplastike iz papirja, ki ga sicer ni mogoče reciklirati. »Potem imamo pa tudi en del, kjer imamo precej obujanj nekih tradicionalnih na nov način. Recimo opletanje steklenic s koruznim ličkanjem.«

V tretjem delu pa predstavijo izdelke, ki se ukvarjajo s pridelavo zdrave in neoporečne hrane. Eden izmed tukaj razstavljenih elementov je tudi kurnik. »Poleg gojenja zelenjave je mogoče tudi to vprašanje gojenja živali ali pa pridobivanja proteinov in kurnik je po mojem mnenju en tak zelo zanimiv element samooskrbnosti s hrano. Maš lahko 4 kure pa vsak dan imaš 4 jajčka, kar je mogoče dovolj za eno družino. Tako da točno toliko velik je ta kurnik. Gre za manjši kurnik, ki pa je še vedno arhitekturni ali pa oblikovalsko zanimiv izdelek.«

Obenem pa po besedah Cimolinijeve gre tudi za neka družbena vprašanja, kako bomo vključevali. »Recimo en zelo zanimiv projekt je zgodbe imigrantskih žensk. Gre za preprogo, ki jo je skupina Oloop zasnovala skupaj s skupino žensk iz azila in so jo skupaj so-ustvarile kot neko skupinsko, umetniško delo. Al pa projekt Eli, ki se ukvarja z izgubo spomina, demenco, kot nekim ključnim vprašanjem človeškega staranja, kako reševati družbene probleme.«

Ga. Cimolini dodaja, da si razstave, kot je na milanskem Design Week-u do 10. septembra, v celoti več ne bo mogoče ogledati. Si pa lahko tudi od doma ogledate nekatere izmed razstavljenih izdelkov na spletni strani Centra za kreativnost.

Razstava [Tunel 29] – Oblikovanje za postapokaliptičen svet je promocijski dogodek slovenskega predsedovanja Svetu EU. Razstava je nastala v sodelovanju med Centrom za kreativnost/MAO, Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za kulturo in Veleposlaništvom Republike Slovenije v Italiji.

Center za kreativnost sofinancirata Evropska unija (iz Evropskega sklada za regionalni razvoj) in Republika Slovenija.

Tatjana Milovanović Radio Slovenija Internacional / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope # Euranetplus