Mineva 25 let od sklenitve daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je po več kot treh letih končala vojna v Bosni in Hercegovini. V oddaji Poglobljeno se srečujemo s knjigo »Dnevnik jednog (ne) vremena«, napisal jo je žal že pokojni Tadija Grgić, ki se je rodil v vasici Lugovo na tromeji občin Teslić (z večinskim pravoslavnim prebivalstvom), Maglaj (z večinskim prebivalstvom islamske vere) in Žepče (z večinskim prebivalstvom katoliške vere).

Kot najstarejši izmed sedmih živečih otrok je zgodaj ostal brez očeta. Tako je še kot mladoleten, moral prevzeti vsa »moška« dela na sicer zelo skopi zemlji. Kljub oddaljenosti od komunikacij in revščini ter potrebam, da ostane na majhni hribovski kmetiji je bil prejet v krajevno delovno brigado in je kot 18-letnik, l. 1946, že gradil progo Brčko – Banovići v BiH.

Svojim vnukom je v opisu svojih korenin povedal, da je ob celodnevnem delu uspešno zaključil še dva tečaja in - kar je bilo takoj po vojni zelo pomembno - dobil prvo 'obleko' v svojem življenju in jo še nekaj let nosil le ob vseh 'boljših' dogodkih.

Doživljanje razpada Jugoslavije, bivanje v Mariboru, vojna v Bosni in Hercegovini, odhod na Švedsko. Knjigo in očetovo življenjsko pot nam bo predstavil njegov sin Dragan Grgić, ki je kot maturant srednje strojne šole iz Doboja sredi sedemdesetih let prispel v Maribor in se zaposlil v tedanji Tovarni avtomobilov Maribor (TAM), nadaljeval študij na Univerzi v Mariboru in si ustvaril družino.

Namesto epiloga.
Po sprejetju mirovnega sporazuma v ameriškem Daytonu, ki je novembra 1995 legaliziral v vojni vzpostavljeno razmerje, so vas Lugovo in Dubrava zapustili še zadnji Grgići. Danes v teh krajih, iz katerih izhaja avtor knjige, ne živi prav nihče več s tem priimkom.

Dragan nam v oddaji predstavlja sebe, svojo širšo družino in njeno usodo, ki jih je z desnega, bošnjaškega obrežja Save, razselila po srednji in severni Evropi. V slovenski jezik je tudi prevedel besedilo, ki ga je prebrala Ida Baš.