Sloveniji je iz različnih finančnih instrumentov Evropske unije v naslednjih desetih letih na voljo 10 milijard evrov. O tem, kako čim več teh sredstev pritegniti v Podravje, ki je na lestvici razvitosti nazadovala še za dve mesti, so govorili tudi na nedavni razvojni konferenci v Lenartu.

Državna sekretarka službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs je predstavila mehanizme unije, ki Sloveniji omogočajo sredstva za razvoj, tudi tiste, namenjene občinam in regijam: "V trenutnem obdobju regije oz. občine veliko vlagajo v poslovne cone, kanalizacijo, vodovod, zdaj pa pričakujemo, da se bo nabor teh vsebin razširil in da nam bodo tudi same povedale, kaj so njihove prioritetne vsebine."

Razvojne projekte in programe regij in občin na službi vlade pričakujejo do konca tega leta, sledilo bo usklajevanje z Evrospko komisijo, še dodaja Kirbiševa.

Da bi občine in regije počrpale več evropskih sredstev, se morejo povezovati, je izpostavil predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije in mariborski župan Saša Arsenovič: "Vsak župan seveda najprej skrbi za svoje prebivalce, a čas bo, da pogledamo čez občinske meje in se povežemo, da naredimo regijo bolj zanimivo."

In temu je bila namenjena tudi razvojna konferenca v Lenartu, kjer so med drugim predstavili primere dobrih praks, na katerih bi veljalo graditi, denimo projekt Univerze Innovum, načrtovani Smart Hub na mariborskem letališču in Mrežni podjetniški inkubator. Direktor Regionalne razvojne agencije Podravje - Maribor Uroš Rozman o nadaljnjem razvojnem programu Podravja: "Tukaj so nadregijske vsebine, kot denimo mariborsko letališče, in regijske, kamor sodijo tudi prometno načrtovanje, samooskrba in povezana turistična destinacije."

Na konferenci so tudi podelili naziv naj socialno podjetje društvu Pupillam in naj podpornik socialne ekonomije Emiliji Stojmenovi Duh.