Junija je potekel rok za zbiranje vlog socialno najšibkejših, ki so bili upravičeni do občinskih energetskih vavčerjev. A kot se zdi, ukrep med občani ni bil množično sprejet. Prve ocene kažejo, da je občina z vavčerji naslovila le del socialno najšibkejših gospodinjstev; napovedi, da bodo z ukrepom pomagali 4 tisoč družinam, pa se niso uresničile.

Kot kaže, bo od predvidenih dvesto tisoč evrov, kolikor jih je mariborska občina rezervirala za energetske vavčerje, neizkoriščenih krepko čez 150 tisoč evrov. Sodelujoči organizaciji, mariborski Rdeči križ in Nadškofijska Karitas, sta v celotnem obdobju odobrili vloge v znesku 31.717 evrov.

Območno združenje Rdečega križa je odobrilo 289 vlog, Nadškofijska Karitas Maribor pa 223. »Največ vlog je bilo rešenih v kontekstu s pomočjo plačila električne energije, kar 43 odstotkov. Pri zagotavljanju pomoči za plin 26 odstotkov in za ogrevanje 32 odstotkov. Pri preostalih gre za druge dobavitelje ali drva,« uvodoma pojasnjuje generalni tajnik Nadškofijske Karitas Darko Bračun.

Organizaciji sta največ vlog prejeli v prvih mesecih izvajanja sheme pomoči. Kot nadaljuje generalni sekretar območnega združenja Rdečega križa Metod Dolinšek, so prosilci večinoma prejeli najvišjo možno pomoč: »Največ, 30 odstotkov prosilcev, jih je dobilo 90 evrov. Druga najvišja kategorija, to je 60 evrov, in tretja sta skupaj zaobjeli večino prosilcev. Dobrih 60 odstotkov vlog je bilo dodeljenih v tri najvišje razrede.«

Med vzroki za skromen odziv občanov sogovornika navajata vzporedno državno pomoč in tudi relativno visok cenzus za pridobitev pomoči. Bračun ob tem opozarja, da je kar deset odstotkov prejemnikov redno zaposlenih, visok pa je še vedno delež tistih, ki živijo sami: »Teh je bilo kar 47 odstotkov, to se pravi 115 vlog. Ta trend opažamo tudi na splošno pri izvajanju pomoči.«

Kot smo že poročali, naj bi občina neporabljen denar, namenila za letovanje otrok v Punatu v organizaciji Rdečega križa, preostanek za jesenske vavčerje in subvencijo za potrjene podražitve vodarine.