V sklopu Botaničnega vrta sicer vsako leto organizirajo 30 podobnih dogodkov, s katerimi želijo obiskovalcem ponuditi strokovno znanje o rastlinah, ki jih vzdržujejo na 15 ha površine. Delavnice smo se udeležili tudi in poskusili različne čajne mešanice ter spregovorili nekaj besed z Borutom Cerkveničem.

Slednji si je za poslušalce Radia Maribor vzel nekaj minutk časa in razkril način, na katerega lahko posameznice in posamezniki poglobijo svoje znanje o zeliščih. »Menim, da je najbolj smiselno, da se včlanijo v kakšno zeliščarsko društvo oz. sekcijo. Zdravilne rastline se da nabirati po celotni Sloveniji, sam pa jih nabiram večinoma na Pohorju in Kozjaku.«

Pri vsem skupaj pa ni nepomembno, kdaj nameravamo zelišča uporabiti in kako jih pravilno hranimo, da se na njih ne razvijejo žuželke ali izgubijo pomembne učinkovine. »Sveže nabrane lahko uporabimo takoj, medtem ko posušene uporabljamo na daljši rok. Shranjujemo jih tako, da jih damo v kozarce, ki se hermetično zaprejo ali v škatle. V primeru, da jih nameravamo kratkoročno uporabiti, jih lahko shranimo tudi v papirnate vrečke ali vrečke iz blaga. Hramba je pomembna predvsem z vidika, da se na zdravilnih rastlinah ohranijo pomembne učinkovine. Skozi tekstilne vrečke namreč uhaja zrak, zato lahko zdravilni učinek rastlin sčasoma izzveni.« Cerkvenič je v isti sapi še dodal, da moramo biti pozorni na tudi na morebitna jajčeca posameznih žuželk ali členonožcev, ki se lahko razvijejo v primeru, da vrečke hranimo v omari, medtem ko v hermetično zaprti posodi do tega ne bi smelo priti.

Zaupal nam je tudi, katera je njegova najljubša čajna mešanica. »Gre za družinsko mešanico iz petnajstih zelišč po receptu moje babice, ki je na današnji delavnici nismo preizkusili. Namesto tega smo naredili tri mešanice, in sicer za splošno uporabo, za izkašljevanje ter za čiščenje ledvic in mehurja. Prosili smo ga, da našim poslušalcem pove, katere sestavine je uporabil pri mešanici za izkašljevanje. »Za čiščenje pljuč smo uporabili pljučnik, za izkašljevanje timijan in materino dušico za pomirjanje kašlja.«

Ob tej priložnosti nam radovednost ni dala miru, da ne bi poskušali izvedeti, v čem je razlika med čaji pripravljenimi neposredno iz zelišč, in tistimi, ki nam jih vsakodnevno ponujajo na trgovskih policah. »Rastline, ki si jih sami naberemo, ostanejo takšne, kot so. Medtem ko je pri mešanicah na trgovskih policah dodanih precej arom, ki ne izvirajo iz narave.«

Mnogokrat pa se ne zavedamo, da imamo marsikatero zdravilno rastlino tako rekoč pred nosom. »Obstajajo rastline, ki jih imamo na vrtu, in jih lahko uporabimo v vsaki mešanici. To so npr. vrtni timijan, poprova meta, melisa in kopriva ter tudi šipek in rman, ki ima nekoliko specifičen okus, vendar če ga pravilno doziramo, ne bi smelo biti nobenega problema.«

Takole pa nam je obiskovalka Silva Pipuš pojasnila svoje razloge za sobotni obisk delavnice. »Začela sem se ukvarjati z zelišči, pri čemer so me najbolj zanimale čajna mešanice. Pri mešanju posameznih zelišč sem se bala, da ne bi naredila česa narobe. Mislim, da sem z udeležbo na delavnici precej pridobila.« V nadaljevanju pa je samokritično dodala, da ji za boljšo pripravo čajnih mešanic manjka še nekaj znanja. »Doma imam seznam, kdaj se posamezna zelišča nabirajo, saj tega še ne vem na pamet. Kot sem že dejala, sem v preteklosti razmišljala o mešanju posameznih zelišč, a sem nato pila čaj pripravljen zgolj iz enega zelišča, kot je npr. meta.«

Nekoliko več izkušenj s tovrstnimi mešanicami pa je imela obiskovalka Barbara, ki nam je zaupala svojo najljubšo. »Gre za čaj, ki je sestavljen iz šentjanževke, melise, sivke in konoplje. Pomaga mi pri spanju in ima nežen oz. mehak okus.«

Čeprav bi ob omembi zdravljenja z zelišči marsikdo dvignil obrv, pa so slednja temeljna sestavina številnih zdravil. »Iz lubja bele vrbe, ki vsebuje veliko salicilne kisline, se je začel proizvajati aspirin. Osnovi zdravila Baldrimed sta korenina baldrijana in med. Podobno je tudi pri Persenu. Iz ginke pa se izdeluje Bilobil, ker omenjena rastlina širi možganske žilice in izboljšuje spomin.«

Ob naštevanju vsem znanih zdravil se nam je tako utrnila misel iz filmov o Kekcu, ki pravi, da za vsako bolezen rožʹca raste, čemur je pritrdil tudi Borut Cerkvenič. »V Sloveniji je veliko zdravilnih rastlin, katerih učinki še niso v celoti raziskani. Lahko rečemo, da Kosobrinove besede še kako držijo, čeprav se v Kekcu tudi Pehta ukvarja z zdravilnimi rastlinami, zato je zaključek, da za vsako bolezen rožʹca raste najbrž kar na mestu.«

Vsekakor je za poznavanje vseh zdravilnih učinkov zelišč potrebno večletno proučevanje le-teh. Lahko bi rekli, da gre pri zeliščarstvu za obujanje starodavnih modrosti naših prednikov, ki pa so v sodobnem načinu življenja nekako izzvenele, čeprav se zdi, da v zadnjem času ponovno prihajajo do izraza. Njihova prednost v primerjavi s farmacevtskimi proizvodi je, da ob pravilni uporabi in dobrem poznavanju nimajo stranskih učinkov. Težava se pojavi le, če nestrupeno zelišče zamenjamo s strupenim, ali ga zaužijemo v prevelikih količinah. Glede nabiranja je podobno kot pri gobah, zato se je pri njihovi uporabi dobro posvetovati z zeliščarjem. Pri tem lahko mirno rečemo, da je Borut Cerkvenič zagotovo pravi naslov za takšne nasvete.