Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

626 oddaj

626 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


14.09.2020

Vsakodnevni boj družbenopolitičnega društva Edinost iz Trsta za pravice Slovencev v Italiji

Praznik »Vrnitev Primorske k matični domovini« je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni državi »prinesla« velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako se je tudi večina primorskih Slovencev, ki so več kot dve desetletji trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba pa je vseeno zarezala v slovensko etnično ozemlje. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140 tisoč Slovencev. Zaščitni zakon določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih ustanov, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Furlanija-Julijska krajina ima poseben status avtonomije zaradi slovenske manjšine, a žal ta v posebnem statutu dežele iz leta 1963 ni omenjena. Za spoštovanje in uresničitev vseh določb zakona si že vrsto let z ozaveščanjem javnosti, političnimi akcijami in pravnimi sredstvi prizadevajo v družbenopolitičnem društvu Edinost iz Trsta. V oddajo smo povabili člana društva prof. Sama Pahorja in Davida Daneva, neutrudna borca za enakopravnost manjšine in slovenskega jezika v Trstu. Predstavila nam bosta vsakodnevne napore in odmevne akcije članov Edinosti. Pogovor bo potekal v živo iz studia Radia Koper. Oddajo povezuje Alen Jelen. "Italija ne spoštuje zakonov in namerno, ker vedo, da ljudje rečejo, če ni tolmača, bom govoril po italijansko. To je asimilacija. Tega imam dovolj in sem se odločil, da bom zahteval vse v slovenskem jeziku, kot mora biti po zakonu." David Danev v pogovoru za Radio Koper foto: osebni arhiv Davida Daneva

55 min 30 s

07.09.2020

Kdaj bodo dvorane spet polne?

Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture. Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisku kulturnih prireditev? O tem voditelj Urban Tarman z gosti. Gostje: - Simona Perčič, zdravnica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije, - Damjan Damjanović, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo. Foto: MMC RTV SLO.

55 min 17 s

31.08.2020

V SAZU nismo zaprti v slonokoščenem stolpu, res pa se ne odzivamo na prvo žogo

"Ne pustimo se in nočemo se vpletati v ideološke in politične teme, ker bi bilo to slabo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Če bi se oglašali v tem smislu, bi hitro postali žeton v političnih preigravanjih. To pa ne pomeni, da se ne oglašamo v javnosti," pravi predsednik Akademije dr. Peter Štih. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bili izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Akademik Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od 18. junija 2015. Od maja 2017 do maja 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede. S 1. junijem letos je postal predsednik Akademije. V pogovoru je razmišljal o izzivih akademije v 21. stoletju, načrtih v njegovem mandatu in vlogi Akademije v slovenski družbi. foto: SAZU

49 min 47 s

24.08.2020

Dialog v vrtincu preganjanja zaradi vere

Bil sem v srcu islamske države. Doživel sem jo na svoji koži, doživel sem vse oblike trpljenja ujetnika Islamske države, ki si jih lahko predstavljate. A vse to me je le še utrdilo v prepričanju o nujnosti in pomembnosti tega, da ostanemo v dialogu z našimi brati muslimani, pravi Jacques Murad, sirski menih. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere, ki ga je za 22. avgust razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, bomo razmišljali o izhodiščih za tak dialog. V oddaji smo predvajali tudi pogovor s Saro Bevc Jonan, pripadnico kaldejske krščanske skupnosti, ki je prebegnila iz Bagdada v Slovenijo. Gosta pa sta p. Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, in direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak.

51 min 57 s

17.08.2020

Prekmurje leto dni pozneje

Lani smo praznovali 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Slišali smo velike besede, obetavne obljube in napovedi za prihodnost. Leto dni pozneje teče življenje naprej. Kaj se je v Prekmurju spremenilo na bolje, kaj se je premaknilo naprej in kako Prekmurci doživljajo odnos centra do periferije po pomembni obletnici, raziskujemo v oddaji z zgodovinarko dr. Darjo Kerec. foto: BoBo

46 min 18 s

10.08.2020

Napačna vprašanja, 2. del

V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment. Tako kot prejšnji ponedeljek boste tudi tokrat lahko poslušali del pogovora, v katerem so govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjevali mnenja. Iztočnica njihovega pogovora je bil Težak problem, vprašanje, ki se glasi: kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega? V oddaji, ki se namerno izogne strukturi moderiranega pogovora, lahko pričakujemo na videz nepovezane ideje in nerazumljiva vprašanja, zato smo se odločili, da tako eksperimentalno oddajo poimenujemo Napačna vprašanja. S tem želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna ideja ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Prejšnji ponedeljek ste lahko slišali prvi del debate, v kateri so se sodelujoči znanstveniki zaustavili ob vprašanjih vzgoje in oblik družine, medčloveških odnosov, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti, pomenu znanosti … oddaja pa se je končala v trenutku, ko so se soočili s težkim problemom. Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Kako poteka pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddajo sta pripravila Bruna Pikš Korent in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Foto: Ko v svetu vre (avtor: Žiga Korent)

54 min 23 s

03.08.2020

Napačna vprašanja, 1. del

Tokratno oddajo Ars humana smo zasnovali kot radijski eksperiment, v katerem govorci z različnih znanstvenih področij izmenjujejo mnenja in v katerem razen krovnega Težkega problema ni vnaprej pripravljenih vprašanj kakor tudi ni klasičnega radijskega voditelja. Pogovor, ki ga ne urejajo pričakovani in standardizirani urejevalci prometa, lahko pripelje do na videz nepovezanih idejnih trčenj, zaide v nerazumljiva vprašanja in slepe ulice … zato smo se odločili, da ta eksperiment poimenujemo Napačna vprašanja. Z izbiro naslova želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna zamisel ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Da pa ne bi čisto vsega prepustili naključju, smo povabljenim govorcem – preden so stopili v studio – postavili le eno izhodiščno vprašanje, poimenovano Težek problem. Gre za vprašanje, kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega. Ta problem do danes še ni dobil pravega odgovora, s katerim bi se strinjale različne discipline. Prav zato smo govorce, znanstvenike s področja filozofije, fizike, psihologije in kognitivne znanosti zaprli v studio kot v areno, vrgli mednje vprašanje in potem skozi studijsko okno opazovali dogajanje – v prihajajoči uri pa boste lahko slišali izbrani delček tega eksperimenta. Bo diskurz gladko potekal, se bodo govorci poslušali, nadgrajevali misli, se bodo strinjali? Kako teče pogovor v radijskem studiu, ko ni pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddaja je bila premierno predvajana leta 2016, pripravila sta jo Bruna Pikš in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Obraz, avtor Žiga Korent

48 min 19 s

27.07.2020

Koristnost nekoristnega

»Ne zavedamo se, da literatura in humanistična znanja, da kultura in izobrazba sestavljajo idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, laičnosti, enakosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobru.« V knjigi Koristnost nekoristnega zapiše italijanski filozof, predavatelj in strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine. Nuccia Ordina sta pred mikrofon povabila Goran Tenze in Saška Rakef, slišali pa boste tudi odlomke iz njegove knjige v prevodu Irene Trenc Frelih. Vabljeni k poslušanju.

41 min 3 s

20.07.2020

In vendar so jih brali

Martin Luther, Philipp Melanchthon, Jean Calvin, Matija Vlačić Ilirik, Primož Trubar, Janez Ludvik Schönleben, Nicollo Machiavelli, Jean Bodin, Hugo Grotius, Montesquieu, Jean-Jacques Rousseau, Paracelsus, Nikolaj Kopernik, Erazem Rotterdamski ... To so le nekateri izmed avtorjev prepovedanih del, ki jih hrani zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsebinski in žanrski razpon teh dragocenih starih tiskov je širok: od protestantskih del do renesančne politične filozofije, od znanstvenih in psevdoznanstvenih del do leposlovja. O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo pogovarjali z raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem ter dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.

57 min 14 s

13.07.2020

100 let po požigu Narodnega doma – zakaj ga Italijani še vedno tako težko vračajo

Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma, ki so ga pred 100 leti uničili fašisti. Italija je obljubila, da bo Narodni dom vrnila, a kot smo lahko prebrali v tržaškem Il Piccolu, so pri tem še vedno neznanka poteze tržaške občine in da "obstaja tveganje, da bo vse padlo v vodo". Zakaj je tako težko vrniti Narodni dom, kaj pomeni vrnitev za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, ali je fašizem iz Trsta odšel ali se je le potuhnil, je Trst še prijazno mesto za sobivanje, kaj pomeni za Slovenijo prisotnost Slovencev v FJK, je le nekaj vprašanj, ki jih bo voditelj oddaje Alen Jelen načel z gosti: mestno svetnico Valentino Repini, zgodovinarjem z Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice Štefanom Čokom, odvetnikom, profesorjem Petrom Močnikom, deželnim predsednikom stranke Slovenska skupnost, podpredsednikom tržaškega občinskega sveta Igorjem Švabom in filozofom ter profesorjem Jernejem Ščekom. Oddajo smo izvedli v neposrednem prenosu iz Tržaškega knjižnega središča. Foto: RTV SLO.

1 ur 2 min 34 s

06.07.2020

Sprava ranjenega naroda

"Je Prešernov klic iz Zdravljice ‘edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo’ dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da ‘koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’ in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno?" so v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti zapisali člani pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki je junija potekal v Ljubljani, akademik dr. Tadej Bajd, akademik dr. Tine Hribar, akademik dr. Jože Krašovec in izredni član SAZU dr. Peter Vodopivec. Simpozij je potekal ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Rogu in 100. obletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Med govorci je bil tudi izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Erzar, ki je predstavil prispevek z naslovom Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom. O različnih vidikih sprave in odnosu Slovencev do tega vprašanja se bomo z dr. Erzarjem pogovarjali v tokratni oddaji. foto: Pixaby/un-perfekt

51 min 30 s

29.06.2020

Trboveljska knjiga

Slovenska matica že leta neguje kulturno-zgodovinski spomin tudi z zbirko Mestne knjige. Pred kratkim je v omenjeni zbirki objavila Tržaško knjigo, lepljenko o mestu v času in prostoru. Knjigo je uredil pesnik, pisatelj in esejist Uroš Zupan; vanjo je uvrstil antološki izbor pesnikov, pisateljev in zgodovinskih oseb ter bogat izbor trboveljskega slikarstva. Zaradi objavljenih receptov, ki jih je zabeležila etnologinja Jana Mlakar Adamič, pa knjiga skoraj diši. Več o Trbovljah, knjigi in še čem bosta v oddaji Ars humana v pogovoru z Markom Goljo povedala urednik Uroš Zupan in eden izmed njenih avtorjev, prof. Aleš Leko Gulič, za pokušino pa bosta tudi kaj prebrala.

51 min 49 s

22.06.2020

Dr. Zdenka Čebašek Travnik: 20 odstotkov prebivalstva se srečuje s tesnobo zaradi epidemije

Zdenka Čebašek Travnik se v jesen ne ozira z optimizmom, saj ji ni znano, da bi se zgodile bistvene spremembe v organizaciji zdravstvenega sistema. Pravi, da je strah pred drugim valom epidemije večji kot pred prvim. Veliko je neznank, na katere nismo pripravljeni in se na njih tudi ne moremo pripraviti. Največ, kar lahko vsak stori je, da upošteva vse ukrepe proti širjenju virusa. Pri nas še nimamo raziskav o psiholoških učinkih epidemije, se pa sklepa, da se približno 20 odstotkov prebivalstva v podobnih razmerah srečuje s tesnobnimi stanji. Dr. Čebašek Travnik poudarja, da se tesnobo najlažje razrešuje v krogu družine, najtežje pa je pri tistih, ki so sami. Izhodišče za pogovor je bilo dostojanstvo starostnikov, ki so bili med najbolj izoliranimi - njihova zdravstvena oskrba in širši odnos družbe do njih. Foto: BoBo

30 min 19 s

15.06.2020

Velike zveri - dr. Miha Krofel

Govorili bomo o tako imenovanih velikih zvereh, ki vzbujajo med prebivalstvom najrazličnejše odzive in čustva, ki segajo od popolnega zavračanja do popolnega sprejemanja. Vsako leto znova se namreč pojavijo ostre razprav o tem, ali naj država odredi večji odstrel medvedov in volkov ali ne. V te dileme posegajo najrazličnejši deležniki od politikov do kmetovalcev in strokovnjakov in do najrazličnejših gibanj. Zato smo se o tem pogovarjal z docentom dr. Miho Kroflom, ki je lani na začetku leta v enem od zapisov na spletni strani metina lista med drugim razmišljal, navajam: »Največ Slovencev bi bilo verjetno zadovoljnih, če bi se populacija v čim večji meri uravnavala z naravnimi mehanizmi, tako da ne bi bilo potrebe po večjih odstrelih, še vedno pa, da število ne bi naraščalo. Medvedov bi moralo biti dovolj, da bi v gozdu opravljali svojo ekološko vlogo (npr. raznašanje semen in odstranjevanje mrhovine v gozdovih) ter nudili ekosistemske storitve (npr. možnost izvajanja ekoturizma), obenem pa bi povzročali čim manj težav ljudem. Verjetno bi se s takšno situacijo strinjal kar velik del naših državljanov. Vendar, kako to doseči? Do neke mere lahko k temu pomaga znanost – raziskave o ekologiji medveda in o dejanskih učinkih, ki jih dosežejo različni upravljavski ukrepi. Temu slovenski in tuji raziskovalci v zadnjih letih posvečamo kar nekaj pozornosti, tako da danes poznamo že marsikateri odgovor, nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja še neraziskanih. Na primer številčnost medvedov je precej dobro ocenjena (v povprečju 800-900 medvedov lansko leto), dobro imamo dokumentiran tudi njen porast v zadnjih desetletjih.« Konec navedka. foto: Marioth Eus (Uspavanje medveda, Velike Lašče, 2009)

42 min 28 s

08.06.2020

Socialna antropologinja Liza Debevec

Tega, kako utripa življenje v različnih afriških državah, si ne moramo predstavljati po skopih informacijah, turističnih razglednicah, krajših potovanjih, medijsko posredovanih stereotipih, ki ponarejajo ali zgrešijo bistvo resničnih podob, ampak le z vključenostjo v njihov vsakdan. O vsakdanjem življenju, navadah, običajih, dediščini, ki so jo človeštvu namenile »različne Afrike« v oddaji Ars humana dr. socialne antropologije Liza Debevec, ki se je v Burkino Faso in Etiopijo odpravila raziskovat in tam v preteklih letih našla srčno domovino in dom.

56 min 5 s

01.06.2020

Helena Koder: Krošnja z neznanimi sadeži

Krošnja z neznanimi sadeži je naslov eseja Helene Koder, scenaristke in režiserke, lahko pa dodamo tudi: esejistke, saj je bil esej, ki ga objavljamo, lani izbran na natečaju revije Literatura; letos je Helena Koder med finalisti za najboljši esej revije Sodobnost. V besedilu se avtorica posveča predvsem poeziji Petra Kolška, pesnika in urednika, ki je umrl pred dobrim letom dni. Sledi vijugam razmisleka o minevanju, poeziji, si postavlja vprašanja in nanje odgovarja, tudi s pomočjo velikih mislecev književnosti in filozofije, dokler se ne skuša dotakniti bistvenega...

54 min 14 s

25.05.2020

Roman Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj kot zvočna knjiga

Založba kakovostnih program RTV Slovenija je (v sodelovanju z založbo Beletrina) pripravila še eno zvočno knjigo. Po lanski uspešnici Jezero Tadeja Goloba, Cankarjevi Erotiki in Levstikovem Martinu Krpanu je posnela zvočno knjigo Bronje Žakelj, avtorice s kresnikom nagrajenega romana Belo se pere na devetdeset. Roman o odraščanju in hudih življenjskih preizkušnjah je občutena, sugestivna avtobiografska pripoved, ki je pritegnila bralke in bralce različnih generacij, kot zvočna knjiga pa bo zagotovo pritegnila poslušalke in poslušalce. Več o novi zvočni knjigi bodo v oddaji Ars humana povedali pisateljica Bronja Žakelj, vodja založniške dejavnosti Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija Mojca Menart, režiser zvočne knjige Klemen Markovčič, fonetičarka Mateja Juričan in dramska igralka Saša Mihelčič, ki nam bo v 28-ih nadaljevanjih, dolgih približno 20 minut, prebrala nagrajeni roman. Z gosti se pogovarja Marko Golja (nekaj ur pred predvajanjem prve epizode v ponedeljek, 25. maja ob 19.00 na Arsu).

50 min 47 s

18.05.2020

Druga svetovna vojna in literarni prostori resničnih zgodb

Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije, vprašanje mogoče sprave pa ostaja eno bolj zagonetnih. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji novi knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem kanoničnih slovenskih pisateljev, ki so bili tudi sami aktivni ali pasivni udeleženci druge svetovne vojne.

53 min 39 s

11.05.2020

Knjige po karanteni med biti in ne biti

Založbe in knjigarne so ob nastopu koronakrize doživele velik udarec. Lansko leto je že kazalo na rahlo okrevanje trga, potem pa je s karanteno sledil šok. Kaj samoosamitev in socialno distanciranje pomeni za založništvo in knjigotrštvo, smo preverili pri založbah Mladinska Knjiga, Umco, Beletrina, Goga in Sanje. Ker so bile zaprte tudi knjižnice, je med koronakrizo zaživel sistem izposoje e-knjig Biblos. Slovenski založniki imajo sicer različne poglede na spopadanje s krizo, vsi pa menijo, da je gotovo nekaj: negotova prihodnost bo drugačna, kot si predstavljamo. Gostje: glavni urednik v založbi Mladinska Knjiga Bojan Švigelj, direktor založbe Umco Samo Rugelj, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, direktor založbe Goga Mitja Ličen in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/InstagramFOTOGRAFIN

50 min 6 s

04.05.2020

»Epidemija je mesta pokazala v njihovi skrajnosti«

Center mesta je v teh dneh sameval, parkovne in rekreacijske površine so bile polno zasedene, od vsepovsod po svetu so k nam prihajale podobe izpraznjenih turističnih prizorišč. Javni prostor narekuje, kako živimo in se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako protestiramo. Kljub temu, da se ukrepi sedaj počasi sproščajo in se vračamo v javni prostor, pa je epidemija spremenila naš pogled nanj. Umetniški in raziskovalni kolektiv Nonument Group je 25. aprila povabil na samoosamitveni sprehod po Ljubljani. Pripravili so avdiovodič, s katerim se sprehodimo čez spremenjeno mesto in ob katerem razmišljamo tudi o problemih mestnega centra, kot jih je izpostavila epidemija. Po Ljubljani nas vodi arhitekt in pisec Miloš Kosec, ki ga je Iza Pevec tedaj povabila k pogovoru o spremenjeni vlogi in doživljanju javnega prostora.

44 min 24 s

Stran 1 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov