Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

620 oddaj

620 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


05.09.2016

Ob 30. obletnici smrti Simone de Beauvoir

Tokratno Ars humano namenjamo pisateljici in filozofinji Simone de Beauvoir, ki se je rodila leta 1908 v Parizu. Bibliografija, ki jo je zapustila, je zelo pestra: pisala je filozofska dela, romane, eseje, pisma in avtobiografijo, v zgodovino pa se je zapisala kot utemeljiteljica sodobnega feminizma. K temu je pripomoglo njeno monumentalno delo Drugi spol, filozofska refleksija in hkrati zgodovinska analiza ženskega duha. Letos, ko je minilo trideset let od smrti Simone de Beauvoir, smo oddajo Ars humana posvetili njeni misli, ki smo se je dotaknili v pogovoru z Evo D. Bahovec in Andrino Tonkli Komel.

54 min 12 s

29.08.2016

ZYGMUNT BAUMAN

Poljsko-britanski sociolog Zygmunt Bauman je ob nedavnem obisku Slovenije v pogovoru z Urbanom Tarmanom spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi. V svojem razmišljanju se ni izognil niti aktualni begunski krizi, ki jo je razložil z zgodbo antičnega basnopisca Ezopa.

39 min 34 s

22.08.2016

Jacques Ranciere

Umetniške prakse niso osrednji predmet preučevanja filozofije; kadar ta seže na polje umetnosti, se najpogosteje ukvarja s splošnimi vprašanji estetike. Ta trditev pa ne drži v primeru enega najvplivnejših filozofov sodobnega časa Jacquesa Ranciera, ki v času, ko so zaradi pereča političnega dogajanja umetniške prakse odrinjene iz središča pozornosti, posebno pozornost namenja prav preučevanju konkretnih primerov iz sveta umetnosti. Njegovemu razmišljanju smo preteklo leto v okviru mednarodne konference Estetski režim umetnosti: Razseđnosti Rancierove teorije lahko prisluhnili tudi v Ljubljani. Takrat smo z njim posneli pogovor, ki mu lahko prisluhnete v oddaji.

44 min 6 s

15.08.2016

Barok in cerkvena umetnost

Barok, evropski zgodovinski in umetnostni slog, je nekakšen odsev zmage nad reformacijo, baročna umetnost tudi odziv na protestantizem. V določenih elementih se je opiral tudi na renesanso, predvsem pri upodabljanju človeškega telesa in pri uporabi elementov v arhitekturi. V baroku sta umetnost in krščanstvo ustvarila pomemben del kulture in duhovnosti, ki ju poznamo danes na zahodu. Kako se to odraža na evropskih in slovenskih tleh, bomo v oddaji Ars humana razpravljali s profesorico za umetnostno zgodovino, doktorico Metodo Kemperl in z Vlasto Kramperšek iz Muzeja baroka v Šmarju pri Jelšah. Oddajo je pripravil Marko Rozman.

51 min 38 s

08.08.2016

KORISTNOST NEKORISTNEGA

"Ne zavedamo se, da literatura in humanistična znanja, da kultura in izobrazba sestavljajo idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, laičnosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobru," v knjigi Koristnost nekoristnega zapiše italijanski filozof, strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine. Pogovor z njim, ki mu lahko prisluhnete v oddaji, je nastal prav ob izidu omenjene knjige. Avtor oddaje: Goran Tenze

41 min 6 s

01.08.2016

Genocid nad Romi

2. avgusta 1944 ponoči so nacisti v taborišču Auschwitz-Birkenau v plinskih celicah umorili več tisoč Romov in Sintov. Ob obletnici tragičnega dogodka bomo v oddaji Ars humana predvajali pogovor o genocidu nad evropskimi Romi. Pogovor je bil premierno na programu 21. julija leta 2014 v živo, v njem pa so sodelovali raziskovalka na področju varstva človekovih pravic in manjšin dr. Vera Klopčič, predsednik Zveze Romov Slovenije in podpredsednik Evropske romske Zveze Jožek Hôrvat Muc, dolgoletni svetovalec v Pomurskem muzeju mag. Franc Kuzmič in dr. Marjan Toš, takratni direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

53 min 10 s

25.07.2016

Umberto Galimberti

Kje je izvor sodobnega občutja nihilizma? Kakšne so perspektive mladih? Kako sta povezana zaton Zahoda in usihanje krščanstva? To so le nekatera vprašanja, ki uokvirjajo pogovor z milanskim filozofom in psihoanalitikom Umbertom Galimbertijem. Oddajo je pripravil Janko Petrovec.

51 min 10 s

11.07.2016

Napačna vprašanja 2

V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment, v katerem govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjujejo mnenja. Iztočnica njihovega pogovora pa je Težak problem, vprašanje, ki se glasi: Kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega? Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Oddajo je pripravila Bruna Pikš, v njej pa so sodelovali filozofinja Olga Markič, fizik Alojz Kodre, psiholog Janez Mlakar in kognitivni znanstvenik Urban Kordeš.

54 min 44 s

18.07.2016

Blaž Lukan: o kritiku in kritiki

Po vsem sodeč, gledališke kritike med letoma 1993 in 2013, je naslov obsežne monografije, ki je v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta izšla spomladi letos. Njen avtor je Blaž Lukan, slovenski gledališki kritik, teoretik in profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V knjigi so zbrane kritike, ki jih je v omenjenem obdobju objavljal pretežno v dnevnem časopisju. V oddaji Ars humana vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z Blažem Lukanom o sebi – kritiku, kritiki širše ter trenutnem vpogledu v polje uprizoritvenih umetnosti pri nas. foto: Maj Pavček

52 min 50 s

04.07.2016

Napačna vprašanja 1

Kako teče pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Tokratno oddajo Ars humana smo zasnovali kot radijski eksperiment. V njem so sodelovali filozofinja Olga Markič, fizik Alojz Kodre, psiholog Janez Mlakar in kognitivni znanstvenik Urban Kordeš. Navdihnjeni s Težkim problemom, vprašanjem, ki se glasi kako je mogoče, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega, so govorci zajadrali v pogovor o vzgoji in oblikah družine, medčloveških odnosih, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti in pomenu znanosti. Oddajo je pripravila Bruna Pikš.

49 min 37 s

27.06.2016

Faruk Šehić in njegova knjiga s plemenitim poslanstvom

Knjiga o Uni, večkrat nagrajeni roman uveljavljenega bosanskega pisatelja Faruka Šehića (nedavno smo ga dobili v prevodu Zdravka Duše), je nenavadno delo: lirske opise narave in otroštva preliva z dokumentarnimi opisi vojne, s fantastičnimi, mitskimi in nadrealističnimi elementi. O knjigi, svoji poetiki in stanju duha v Bosni je pisatelj ob obisku v Ljubljani spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. Skupaj z odlomki iz romana mu lahko prisluhnete v oddaji.

49 min 4 s

20.06.2016

Ob svetovnem dnevu beguncev

20. junij je svetovni dan beguncev in o beguncih v svetu in pri nas bodo v oddaji Ars humana več povedali varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, Jerneja Turin iz organizacije za človekove pravice Amnesty International, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic in novinar časnika Delo Boštjan Videmšek – v pogovoru z Markom Goljo. Ne zamudite.

53 min 39 s

13.06.2016

Preseganje rasizma v socialno pedagoških kontekstih

Rasizem se je še pred kratkim zdel obrobna akademska tema, ki je v zadnjem času ob geopolitičnih spremembah, ki so dosegle tudi Evropo, dobila še kako resničen obraz. Naenkrat so se po Evropi sprožila nevarna neorasistična gibanja, pred pomembnim izzivom pa je tudi vzgojno- izobraževalni in socialnovarstveni sistem; o čemer smo govorili tokrat v oddaji Ars humana. Gostje Aleksandre Saške Gruden so bili: dr. Marijanca Ajša Vižintin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU, doc. dr. Ksenija Šabec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Goran Popović, ravnatelj Osnovne šole Livada.

55 min 56 s

06.06.2016

Scipio Slataper in njegov Kras

Tržaškega pisatelja Scipia Slataperja – rodil se je leta 1888, umrl pa kot italijanski vojak na soški fronti konec leta 1915 – smo slovenski bralci bolje spoznali konec osemdesetih, ko je ob 100. obletnici Slataperjevega rojstva Marko Kravos prevedel njegovo osrednje delo z naslovom Moj Kras. Ob stoti obletnici Slataperjeve smrti je Moj Kras izšel znova – dvojezično, v italijanskem izvirniku in popravljenem prevodu Marka Kravosa. Knjigo je izdala tržaška založba Beit s spremnima besediloma Roberta Dedenara in prevajalca Marka Kravosa. Tokratno oddajo Ars humana namenjamo Scipiu Slataperju in njegovi knjigi Moj Kras. Slišali boste nekaj odlomkov iz Slataperjeve knjige in pogovor s prevajalcem in poznavalcem Slataperjevega dela pesnikom in pisateljem Markom Kravosom. Oddajo je pripravila Staša Grahek. na fotografiji: Scipio Slataper

48 min 59 s

30.05.2016

Ars humana - Pogovor s sociologom Zygmuntom Baumanom

Poljsko-britanski sociolog Zygmunt Bauman, eden od najbolj branih in najvplivnejših mislecev postmoderne epohe, je lansko leto dopolnil 90 let. Bauman še vedno – kadar mu zdravje in čas to dopuščata - rad potuje in predava po svetovnih univerzah. Slovenijo je Bauman obiskal večkrat; zadnjič maja letos, ko je pospremil izid prevoda svoje knjige Postmoderna etika v slovenščino. V pogovoru z novinarjem in prevajalcem Urbanom Tarmanom je profesor Bauman spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi; v svojem razmišljanju se ni izognil niti aktualni begunski krizi, ki jo je razložil z zgodbo antičnega basnopisca Ezopa. Vabljeni k poslušanju! Avtor fotografije: Borut Krajnc, 2011 (objavljeno z dovoljenjem avtorja)

39 min 34 s

23.05.2016

Risoroman

Osnovno poslanstvo zavoda VIGEVAGEKNJIGE je prevajanje izjemnih literarnih del v slovenski jezik in izdajanje knjig z visoko dodano vrednostjo - toda ne običajnih leposlovnih knjig, temveč dela, ki prepletajo likovno govorico in besedo. Žanr, ki so mu doslej posvetili največ pozornosti, je risoroman in prav ta zvrst je, ob dejavnostih zavoda, osrednja tema pogovora z urednico Anjo Golob. Z njo se pogovarja Tina Kozin.

53 min 35 s

16.05.2016

Zgodovinski romani Ivana Sivca

Kje se srečujeta pisateljeva domišljija in zgodovinska dejstva? V tokratni oddaji Ars humana se je Marjan Kovačevič Beltram pogovarjal s pisateljem Ivanom Sivcem o njegovih zgodovinskih in biografskih romanih ter načinu njegovega ustvarjanja. Osrednjo pozornost smo namenili njegovemu doslej največjemu življenjskemu projektu – pentalogiji o Celjskih grofih in knezih.

51 min 54 s

09.05.2016

Evropa, kam greš?

9. maj, dan Evrope je eden izmed simbolov Evropske unije in hkrati spodbuda za tokratno oddajo Ars humana. V njej so antropologinja in balkanologinja dr. Svetlana Slapšak, filozof in religiolog dr. Lenart Škof in novinar časnika Delo Boštjan Videmšek iskali odgovor na vprašanje Evropa, kam greš. Z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.

55 min 16 s

02.05.2016

Vpliv sodne prakse Sodišča EU na temeljne človekove pravice

Listina EU o temeljnih pravicah, ki je – lahko bi rekli - nekakšna evropska ustava glede naših pravic, vpliva na številna področja naših življenj, med drugim na vprašanje zasebnosti, varstva osebnih podatkov, azila in potrošniških pravic, celo davkov. Še bolj kot sama Listina pa na vsa ta področja z razlago Listine vpliva sodna praksa Sodišča EU. V tokratni oddaji Ars humana smo predstavili nekaj primerov z omenjenih področij, pri čemer smo med drugim pozornost namenili vprašanju varstva osebnih podatkov v luči razvoja informacijske družbe, zaustavili pa smo se tudi pri pravici do azila, predvsem v zvezi s pravico do svobode gibanja. Gre za eno izmed sodb sodišča EU, pri kateri je opaziti premik v interpretaciji z azilom povezanih določb Listine. Naša gostja je bila dr. Verica Trstenjak, profesorica na pravni fakulteti univerze na Dunaju in nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU.

47 min 31 s

25.04.2016

Martin Heidegger: O umetnosti

Misel nemškega filozofa Martina Heideggerja je v slovenskem kulturnem prostoru živa in aktualna, o čemer pričajo novi prevodi njegovih spisov v knjigi O umetnosti, med katerimi je najbolj znan O izvoru umetniškega dela. Objavljena besedila odgovarjajo na vprašanja kaj je umetnost, kaj razkriva umetniško delo in kaj je vloga umetnika. Gost oddaje dr. Dean Komel opozarja na izzive Heideggerjeve misli za današnji čas tehnike in družbenih pretresov ter poudarja temeljne odnose med filozofijo in umetnostjo v bitnozgodovinskem smislu.

47 min 51 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov