Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

621 oddaj

621 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


03.09.2018

Milan Grošelj, profesor, ki je študij klasične filologije v Sloveniji dvignil na novo akademsko raven

Eden izmed dogodkov, s katerimi je Univerza v Ljubljani zaznamovala stoletnico ustanovitve, je tudi izid monografije Izbrani spisi Milana Grošlja. Knjiga – uredila jo je dr. Nada Grošelj – obsega izbor Grošljevih najbolj inventivnih prispevkov, ki so bili doslej objavljeni le razpršeno. Klasični filolog Milan Grošelj, živel je med letoma 1902 in 1979, redni profesor in akademik, velja za tistega, ki je študij klasične filologije pri nas dvignil na akademsko raven. O njem so spregovorili klasični filologi: dr. Nada Grošelj, redni prof. dr. Marko Marinčič in docent dr. David Movrin.

50 min 17 s

27.08.2018

Na svoji zemlji

Ob slavnostni projekciji digitalizirane in restavrirane verzije filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica v terminu Ars humane ponavljamo oddajo, ki je nastala ob 50. obletnici nastanka filma. V njej so ustvarjalci filma rekonstruirali povojne pionirske čase slovenske filmske umetnosti. Pripravila jo je Ingrid Kovač Brus.

41 min 5 s

20.08.2018

Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina

»Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer znano v vsej radijski zgodovini,« je v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapisal Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja,« nadaljuje Jan. V današnji Oddaji o eksperimentalni radijski igri, ki jo je pripravila Petra Tanko, si ne prizadevamo, da bi zajeli ves obseg eksperimentalnega ustvarjanja našega radia, temveč se bomo Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja spodbudila in desetletje pozneje negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približali v pogovorih z Zmagom Frecetom – po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih razsežnosti bivanja in temu ustreznih radijskih oblik – ter Igorjem Likarjem – režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko, literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja ter drugih. Vabimo vas k poslušanju!

57 min 37 s

13.08.2018

Pogovor s prof. dr. Primožem Simonitijem o humanizmu na Slovenskem

Termin oddaje Ars humana tokrat posvečamo spominu na nedavno preminulega akademika prof. dr. Primoža Simonitija. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z njim o humanizmu na Slovenskem. Pogovor je nastal ob izidu odmevne Simonitijeve monografije Humanizem na Slovenskem v nemškem jeziku – monografijo je izdala Avstrijska akademija znanosti.

51 min 53 s

06.08.2018

Umetnost in disciplina

»Ker se je sodobna država po Foucaultu formirala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti.« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju kot eden najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Kaj nam uvid v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkcij? O tem bo spregovoril dr. Andrej Pezelj. Na fotografiji: Jean-Baptiste Martin (1659 – 1735), “Zbor članov Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo.” Olje/platno, 30×43 cm. Louvre, Pariz.

51 min 17 s

30.07.2018

Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine

André Le Nôtre, kraljevi vrtnar, ljubljenec Ludvika XIV je ustvaril številne umetnine – največja med njimi je Versailles. Njegov literarni portret, ki ga lahko beremo v prevodu Zoje Skušek, pa je podpisal nič manj zanimivi ustvarjalec Érik Orsenna. O obeh in o tem, kdaj so vrtovi umetnine in kaj so kot pomensko-prostorske strukture pa v oddaji s Tanjo Lesničar Pučko in prof. dr. Ano Kučan.

52 min 51 s

23.07.2018

O prepovedanih in neprimernih knjigah 1945–1991

V oddaji nadaljujemo s temo cenzure. Ponovno boste lahko prisluhnili oddaji o prepovedanih knjigah v nekdanji Jugoslaviji. Čeprav cenzure uradno ni bilo, se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; obstajale so knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane in skrivni fondi knjig, označenih kot neprimernih. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije.

49 min 12 s

16.07.2018

In vendar so jih brali

O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo ob razstavi In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku pogovarjali z njenima avtorjema, raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem in dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov ter redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.

57 min 40 s

09.07.2018

Divje žene – krivopete

Krivopete, bajčna bitja z nazaj zasukanimi stopali, so del folklornega izročila severozahodnega dela slovenskega etničnega prostora. Kakšen je simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, kje krivopete »živijo« in kakšna je njihova relacija s človekom, bomo med drugim vprašali gostjo dr. Barbaro Ivančič Kutin, ki je prek kratkim v knjižni obliki izdala prvo poglobljeno folkloristično raziskavo o krivopetah. V oddaji imate ob pogovoru priložnost slišati tudi zgodbe o krivopetah, ki jih v narečju pripoveduje Ada Tomasetig iz vasi Sarženta blizu Čedada. foto: detajl ilustracije Krivopeta ugrabi otroka, avtorica Slavica Mlekuž, 2016

40 min 41 s

02.07.2018

V dialogu z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič

Špela Petrič je po diplomi iz biologije doktorirala na medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je bila na inštitutu za biokemijo. Delovanje na področju znanosti je že od študija naprej prepletala z raziskovalno naravnanimi umetniškimi projekti. Opus, ki ga razvija zadnjih nekaj let, nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim. V okviru opusa premišlja odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Te trenutno raziskuje na primeru začasnega geografskega pojava Kuronske sipine, ki je kot kulturno-naravni fenomen vpisan na seznam Unescove kulturne dediščine. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi. Če akti Unesca govorijo o vzdrževanju sipine z uporabo rastlin kot o “tehnologiji” (torej enačijo uporabo teh organizmov z uporabo neživih strojev), kako bi zvenela pripoved s stališča rastlin? Kje se izraža rastlinska biomoč in rastlinska biopolitika? Kako jo zaznati? Kako jo posredovati? Kako se potopiti v rastlinski zaznavni milje, kjer molekule spregovorijo, kjer je čas obenem pospešen in upočasnjen, kjer se pretakajo stoletja kultur v dneh podzemnih stikov? O vprašanjih, ki jih projekt in opus odpirata, sta se z dr. Špelo Petrič pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef. Avtor fotografije: Miha Turšič

52 min 23 s

25.06.2018

Esejisti o esejih in še čem

Gostje tokratne oddaje Ars humana so esejisti Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih. V minulih mesecih so objavili zanimive esejistične zbirke: Kovačič je v samozaložbi izdal Stopinje v pesku zgodovine, Zupan je v zbirki Novi pristopi pri LUD Literatura objavil zbirko Ene in drugi (v oklepaju je dodal oznako lepljenka), Jasmin B. Frelih pa pri Cankarjevi založbi zbirko Bleda svoboda. Že na prvi pogled se omenjene zbirke precej razlikujejo: Kovačič analizira našo civilizacijo in razmišlja o njeni prihodnosti, Zupan se vrača k pesmim in pesniškim zbirkam, ki jih je bral in h katerim se vrača vedno znova, Frelih pa v svojih esejih prepleta premislek o literarnem, političnem, družbenem in zgodovinskem. Vse tri avtorje vodijo različne poti do premisleka o smislu in tudi o svobodi. Več o eseju in njegovem razmerju do poezije, osebne izkušnje, družbenega in še čem so Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih povedali v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

51 min 20 s

18.06.2018

Drobci časa sredi 20. stoletja

Zgodovina je vedno pripoved o preteklosti. Lani izdani spomini še vedno v ZDA živeče Stashe Furlan Seaton »Vojna vse spremeni« in »Domov«, njenega mlajšega brata Aljoše, njun oče je bil univerzitetni profesor in dekan Pravne fakultete Univerze v LJ (1945-47), so izhodišče pogovora o širših okoliščinah tragične usode uporniške protifašistične družine liberalnih in izobraženih tržaških Slovencev pred, med in po koncu 2. svetovne vojne. Predvsem primorski Slovenci so v osvobodilnem boju presegli ideološke razlike in za to po vojni mnogi plačali visoko ceno. Zgodovinarja, prof.dr.Peter Vodopivec iz Ljubljane in izr.prof.dr.Gorazd Bajc iz Trsta osvetljujeta povojni obračun z demokratično inteligenco in posebnosti povojnega obdobja v Sloveniji. Te so jo od preostalega dela skupne države razlikovale takoj po vojni kot tudi pozneje. Povezuje Goran Tenze. Foto: Podoba Gosposvetske ceste v LJ po 2.sv.vojni Vir: https://zgodovinanadlani.si/wp-content/uploads/2015/05/kavarna_evropa_gosposvetska_cesta_ljubljana_po-2.-SV.jpg

54 min 55 s

11.06.2018

Restavriranje likovne dediščine

V Evropskem letu kulturne dediščine se bomo tokrat posvetili restavriranju likovne dediščine, kot to že več kot pet desetletij počne mag. Ivan Bogovčič, konservatorsko-restavratorski svetnik, ki sta se mu v začetku 90-ih let preteklega stoletja, v Restavratorskem ateljeju Bogovčič, pridružila sinova Jure in Luka Bogovčič. Ivan Bogovčič je prejel več uglednih priznanj in nagrad, med njimi leta 1980 jugoslovansko plaketo za delo na področju spomeniškega varstva, dve Steletovi priznanji in Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ki jo podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Jedro delovanja Restavratorskega ateljeja Bogovčič je restavriranje oltarjev, fresk in stenskih slik, slik na platnu in na lesenih nosilcih ter mozaikov. O posameznih primerih, ki sta jih sogovornika opisala z izjemnim strokovnim ozadjem in s širokim referenčnim poljem, ki sega v umetnostno zgodovino in na področja liturgike ter o izvirnih in inovativnih pristopih k reševanju konkretnih restavratorskih problemov, smo se z Ivanom in Luko Bogovčičem pogovarjali pred mikrofonom oddaje Ars humana. Vabimo vas k poslušanju! Luka Bogovčič pri delu, foto: Matjaž Škerjanec

54 min 59 s

04.06.2018

Kako glasen je človeškemu ušesu neslišen svet? Ustvarjanje in zaznavanje zvoka med živalmi

Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako 'zaznamujejo', ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, 'slišijo'? Gost oddaje, v kateri bomo govorili o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, bo dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Z njim se bova pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef.

43 min 47 s

28.05.2018

Mitja Saje o kitajski zgodovini

Dr. Mitja Saje je eden izmed soustanoviteljev Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti. Kot popotnik je prepotoval precejšen kos sveta in še dandanes potuje. Po univerzitetni diplomi iz ekonomije se je posvetil študiju kitajske zgodovine in o njej objavil več znanstvenih del, med drugim leta 2015 pri Slovenski matici Zgodovino kitajske. O obsežni in neskončni temi bo profesor Saje več in zgoščeno povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru, ki bo segel od poselitve Azije do prihodnosti Kitajske. Z uglednim sinologom se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zda. Foto: Nina Slaček, Radio Slovenija

54 min 38 s

21.05.2018

DIGITALNO IN PREDIDIGITALNO OBČUTENJE MESTA

»Na kaj smo v prostoru, v katerem se pogosto nahajamo, najbolj pozorni? Na hrup in zvoke, na podobe in barve, na vonje ali morda na otip predmetov, ki se jih med hojo dotikamo, ali tal, po katerih hodimo?« Kako se čutno zaznavanje urbane krajine spreminja iz roda v rod? In ali na dinamiko naših zaznav okolja vplivajo digitalne tehnologije in različne digitalne tehnološke naprave? V oddaji Ars humana predstavljamo raziskavo Čutne transformacije in transgeneracijski okoljski odnosi v Evropi med letoma 1950 in 2020. Raziskava poteka v treh evropskih mestih, in sicer v Brightonu v Veliki Britaniji, v Turkuju na Finskem in v Ljubljani. Z nami v studiu: vodja izvedbe raziskave v Sloveniji profesor Rajko Muršič ter raziskovalca Blaž Bajič in Sandi Abram. Avtor fotografije: Sandi Abram

44 min 38 s

14.05.2018

V dialogu z novim prevodom Iliade

Kako pomembna je Iliada, ep o trojanski vojni, ki naj bi jo v 8. stoletju pred Kristusom ustvaril skrivnostni starogrški pevec Homer, za evropsko civilizacijo in kakšne so posebnosti novega prevoda Iliade, ki ga je po skoraj sedemdesetih letih od prevoda Antona Sovreta pripravila klasična filologinja Jelena Isak Kres – bodo med drugim v Ars humani razmišljali akademik, doktor literarnih znanosti in klasični filolog Kajetan Gantar, doktor David Movrin, profesor na oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete in seveda avtorica prevoda, ki je letos izšel v zbirki Kondor založbe Mladinska knjiga, Jelena Isak Kres. Vir foto: wikipedia

54 min 44 s

07.05.2018

Demokratična in pravna država

Demokratična oblika oblasti in načelo pravne države sta zapisana v prvem in drugem členu naše Ustave. Vsaka demokratična kultura je živ organizem, ki mora najti ravnovesje med napetostmi, položenimi v ustavna načela, s čimer se oblikuje interpretacija, ki je za izzive skupnosti najprimernejša. S čim je povezano razumevanje pravne države in kaj je bistvo demokratičnega mišljenja, sta vprašanji, na kateri sta odgovorila dr. Rok Svetlič in Jan Zobec. Pogovor je vodil Marjan Kovačevič Beltram.

46 min 58 s

30.04.2018

O zgodovini in dediščini praznika dela na Slovenskem

Kako je praznik dela oblikoval identiteto delavskih skupnosti na Slovenskem? Kako je s svojim obredjem in simboli tako rušil kot utrjeval razmerja politične moči? In kako je v svoji pisani zgodovini – od nekdaj ključnega paradigmatskega praznika v socializmu do današnje 'priložnosti za nekajdnevni oddih' – ustvaril pisano paleto nesnovne dediščine?

46 min 17 s

23.04.2018

Kako (pre)živeti kot založnik danes?

Področje založništva je v zadnjih desetletjih doživelo odločilne spremembe, v mnogočem povezane s prehodom na digitalno tehnologijo. Te so zaznamovale tudi slovenski založniški prostor, ki pa ga, v razmerju do mednarodnega, določajo tudi nekatere posebnosti. Predstavljamo jih v oddaji, ob tem pa izpostavljamo tudi razliko v strukturi in delovanju velikih in malih založnikov ter se vprašamo, kaj je tisto bistveno, kar omogoča preživetje založniku tukaj in zdaj. Gosta v studiu sta pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni predavatelj dr. Andrej Blatnik ter Irena Miš Svoljšak, vodja uredništva na Miš založbi.

47 min 59 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov