Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

666 oddaj

666 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


15.07.2019

V VRTINCU TOTALNE PERSPEKTIVE

Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot. Podvig je prelil v potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, za katerega je konec maja prejel nagrado Krilata želva 2019 – vseslovensko književno nagrado za najboljši slovenski potopis preteklega leta. V oddaji Ars humana vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru, v katerem je Jakob Jaša Kenda predstavil knjigo in svojo izkušnjo Apalaške poti. Fotografija: arhiv avtorja

55 min 52 s

08.07.2019

dr. Katja Hrobat Virloget

» Presegati je treba meje struktur v katerih živimo!« pravi docentka dr. Katja Hrobat Virloget, arheologinja in etnologinja. Njeno raziskovalno področje je antropologija spomina, dediščina, premiki prebivalstva, antropologija prostora, časa, mitologija in folklora. dr. Katja Hrobat Virloget, je gostja v oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.

40 min 55 s

01.07.2019

Darko Brlek, umetniški vodja in direktor festivala Ljubljana o vpetosti festivala v domači in mednarodni prostor

Ta največji poletni festival v državi vsako leto gosti vrhunske umetnike svetovnega formata in privabi številne domače in tuje obiskovalce. Ključni so kakovost, izbira programa in izvajalcev. Ali Ljubljana lahko postane Salzburg, Bayreuth ali Verona? O tem, o letošnjem programu in aktualnostim v pogovoru z Darkom Brlekom, ki je na čelu ljubljanskega festivala od leta 1995.

52 min 12 s

24.06.2019

Skupnost kot vezivo družbe

Oddaja Ars humana je dan pred praznikom državnosti posvečena pojmu, ki je iz javnega diskurza skoraj izginil – skupnosti. 28 let po nastanku lastne države se zdi, da je skupnost družbeni fenomen iz nekih drugih časov, arhaičen, nekoliko zaprašen, skratka, neustrezen za moderne čase. Temeljna premisa, iz katere izhaja oddaja, je razumevanje skupnosti v njeni pozitivni razsežnosti, ki jo povezujemo s pojmi, kot so solidarnost, humanost, medsebojna pomoč, skrb za drugega, pristna človeška povezanost, skupni cilji, skupna akcija. Vprašanja, ki si jih zastavlja oddaja, so: Ali nekatere osnovne človeške potrebe še vedno zadovoljujemo z združevanjem v skupnosti ali smo postali popolni individualisti? Ali so dobro delujoče skupnosti lepilo družbe? Ter kako kultura in umetnost pripomoreta k nastanku in krepitvi skupnosti? Gostje oddaje so sociologinja, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Maša Filipovič Hrast, kulturni antropolog in član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger in predstavnica Kulturnega društva Prostorož Zala Velkavrh. Oddajo je pripravila Karmen Kogoj Ogris. Na fotografiji: Oaze (Prostorož)

53 min 36 s

17.06.2019

O Tonetu Pavčku in njegovi poeziji

Pred časom je izšla knjiga zbranih pesmi Toneta Pavčka z naslovom Ena sama beseda (uredil jo je Peter Kolšek). Njen izid je spodbuda več, da predvajamo pogovor, nastal leta 2014. Takrat je v knjižni zbirki Kondor izšel obsežen izbor pesmi Toneta Pavčka z značilnim naslovom Eh, srce ti moje ljubljeno in tako so se nekoliko pozneje, 1. decembra tistega leta o priljubljenem pesniku v oddaji Ars humana v živo pogovarjali avtorica spremne besede k zadnji Pavčkovi zbirki Angeli Saša Pavček, urednik Kondorjevega izbora akademik Matjaž Kmecl in esejist Edvard Kovač, v oddajo pa je uvrščeno tudi nekaj Pavčkovih pesmi v njegovi srčni in strastni interpretaciji. Vabljeni k poslušanju. Foto: Ivan Merljak

49 min 2 s

10.06.2019

Šamanizem

Šamanizem opravlja družbeno terapevtsko vlogo že od prastarih časov, ga je pa težko smiselno pojasniti, tudi v oddaji Ars humana s spoznavanjem magično - religijskih praks Mezoamarike, ostajamo pomensko odprti.

46 min 5 s

03.06.2019

Nagarjuna in Temeljni verzi o srednji poti

V knjižni zbirki KUD Logos je kot petinšestdeseta knjiga izšlo delo Temeljni verzi o srednji poti indijskega filozofa Nagarjune. Delo so poslovenili Ana Bajželj, Sebastjan Vörös in Gašper Kvartič, spremno besedo sta napisala prvoomenjena prevajalca. V spremni besedi sta orisala osnove Budovega nauka, nato Nagarjunovo življenje in nekatere najpomembnejše elemente njegove »filozofije praznine«, ki sta jo tudi interpretirala z naslonitvijo na francoskega zgodovinarja filozofije Pierra Hadota – ta poudarja, da moramo filozofska »besedila vpeti v živeto prakso, iz katere izhajajo.« Več o Nagarjuni in bivanjsko-idejnem ozadju njegovih Temeljnih verzov o srednji poti sta v oddaji Ars humana povedala dr. Nina Petek in dr. Sebastjan Vörös, slišali pa bomo tudi izjavo dr. Ane Bajželj. Oddajo je priravil Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

51 min 35 s

27.05.2019

V dialogu z Danilom Breščakom, prejemnikom Steletove nagrade za življenjsko delo

V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala: »Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.« Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič.

40 min 43 s

20.05.2019

Zvočno sobivanje čebel in človeka

Ali bi se ob svetovnem dnevu čebel ob vseh škodljivih dejavnostih in snoveh, ki so proizvod človeške dejavnosti, morali vprašati tudi, kako je s hrupom, ki ga proizvaja človek. Čeprav je dolgo veljalo, da čebele ne slišijo, danes vemo, da čebele zvok zaznavajo. A tisto, kar je optimalno za človeka, ni nujno optimalno za čebele. O zvočnem sobivanju čebele in človeka v pogovoru z dr. Tomijem Trilarjem in dr. Jankom Božičem. V oddaji boste lahko slišali tudi odlomek iz Koncerta za čebele, ki ga je za 2. svetovni dan čebel pripravila skladateljica Bojana Šaljić Podešva. Vir fotografije: skeeze/Pixabay

48 min 1 s

13.05.2019

Doktor Glas, že stoletje eden najbolj razvpitih švedskih romanov

Doktor Glas, roman švedskega ustvarjalca Hjalmarja Söderberga, je eden prvih modernih švedskih romanov, v katerem ni moralnega vrednotenja. Izšel je med novembrom in decembrom leta 1905, ob koncu tega leta pa je knjiga doživela že ponatis. Danes, dobrih 100 let pozneje Doktor Glas velja za enega najslavnejših in najbolj razvpitih švedskih romanov 20. stoletja. V slovenščino ga je prevedla dr. Nada Grošelj, ki ga v oddaji podrobneje predstavi, predvajani pa so tudi odlomki iz knjige.

46 min 55 s

06.05.2019

NAČINI USTVARJANJA IN ZAZNAVANJA ZVOKA MED ŽIVALMI. Kako glasen je človeškemu ušesu neslišen svet?

Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri govorimo o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, je dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

43 min 49 s

29.04.2019

Peter Krečič o Plečniku

Dr. Peter Krečič se je podpisal pod vrsto znanstvenih in poljudnoznanstvenih delo o našem največjem arhitektu Jožetu Plečniku, s knjigo Plečnik. Živeti za popolnost pa se je preskusil še v žanru biografije. Bralka in bralec knjige tako spoznata Plečnika ne le po njegovih kreacijah, ampak tudi kot osebnost. Več o umetniku, geniju, ki je ustvaril enega izmed najbolj prepoznavnih opusov v slovenski in svetovni umetnosti 20. stoletja, je avtor biografije povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

54 min 56 s

22.04.2019

Maksim Izpovedovalec: pričevalec krščanskega misterija

Sveti Maksim Izpovedovalec (pribl. 580-662) velja za enega najpomembnejših krščanskih filozofov in teologov. Njegova misel je zakoreninjena v krščanskem izročilu velikih cerkvenih očetov, kot so Irenej Lyonski, Origen, Bazilij Veliki, Gregor iz Nise, Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit in drugi, hkrati pa je v polemikah o Kristusovi naravi na izviren način povzel nauk Cerkve. V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja, saj vse človeško zre v luči Božjega Logosa, ki je vsa bitja priklical v bivanje iz ljubezni in za ljubezen. O tem, kako Maksim razume strasti, torej človeško psiho, eros – erotično razsežnost ljubezni – v odnosu do agape, darovanjskim počelom, Boga in Cerkev, smo se na velikonočni ponedeljek pogovarjali s frančiškanoma Janom Dominikom Bogatajem ter patrologom dr. Miranom Špeličem.

48 min 58 s

15.04.2019

Olga Tokarczuk

Olga Tokarczuk je ena najbolj uveljavljenih, mednarodno priznanih in prevajanih poljskih prozaistk. Po študiju psihologije se je kmalu začela ukvarjati s pisanjem in do danes objavila že devet romanov, tri zbirke kratkih zgodb in dve knjigi esejev, za svoje delo pa je med drugim prejela mednarodno nagrado man booker, pa tudi nagrado vilenica. Literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik, in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju kot tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc. Foto: EPA

42 min 52 s

08.04.2019

Ars humana - Harald Draušbaher

Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher Ob izidu pregledne monografije ustvarjalčevega opusa Pred nedavnim je izšla zajetna knjiga Harald Draušbaher: Studio Breg, ki predstavlja Draušbaherjev oblikovalski opus. Na skoraj šest sto straneh je mogoče v besedi in sliki dobiti vpogled v nekaj desetletij ustvarjanja tega slovenskega oblikovalca, ki se je loteval najrazličnejših področij: v veliki meri gospodarstva, pa tudi likovne umetnosti, kulture, politike skozi več kot štiri desetletja. V oddaji Ars humana se Harald Draušbaher predstavlja v pogovoru s Tadejo Krečič.

53 min 21 s

01.04.2019

Thomas Bernhard

»Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, je govoril moj stari oče, zato so vse vlade vedno za šport in proti kulturi,« je v avtobiografski knjigi Vzrok zapisal morda najpomembnejši avstrijski pisatelj in dramatik druge polovice 20. stoletja Thomas Bernhard. V svojih delih je napadal sidrišča državnega ustroja – vero, zgodovino, različne ustanove, tudi umetnike – več o njegovem opusu pa v oddaji Ars humana. Naša gosta sta bila dramaturginja in umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak in prevajalec Jani Virk, avtor več prevodov Bernhardovih del in spremnih besed k prevodom. Avtorica fotografije: Nada Žgank

53 min 55 s

25.03.2019

Tomo Virk o E/etičnem obratu v literarni vedi

V svoji štirinajsti knjigi z naslovom Etični obrat v literarni vedi je literarni zgodovinar in teoretik dr. Tomo Virk sistematično, argumentirano in podrobno analiziral obrat od formalizma in imanentnih branj k preučevanju etičnega in etike v literarnem delu oziroma v etičnem kritištvu. Več o znanstveni monografiji, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, odgovoril pa je tudi na nekaj vprašanj, ki so v zraku, na primer, ali je lahko posameznik, ki počne slabe stvari v življenju, avtor dobrega literarnega dela ali filma. Vabljeni k poslušanju.

53 min 31 s

18.03.2019

Prostor v prostoru

Režiser Osip Šest in scenograf Vaclav Skrušny sta s predstavo R.U.R. za več kot dve leti prehitela scenske rešitve Avgusta Černigoja na ljubljanski konstruktivistični razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1925. Prvič v zgodovini – umetniško ustvarjanje v slovenskem gledališču prehiti dogajanje v slovenski likovni umetnosti. Več o scenografiji na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991 v pogovoru z umetnostno zgodovinarko, magistrico Ano Kocjančič, avtorico prve strokovne monografije o scenografiji na Slovenskem Prostor v prostoru. Fotografija: arhiv SLOGI

53 min 33 s

11.03.2019

Ob pesniški zapuščini Jureta Detele

V enem izmed ohranjenih fragmentov iz zapuščine ustvarjalca Jureta Detele lahko med drugim preberemo: »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele. Če odštejem pet, šest mojih prijateljev – verjetno edinih Slovencev, ki imajo o poeziji nekaj pojma – je feedback mojih pesmi zelo beden.« Detelovo obsežno zapuščino je zbral, uredil in pripravil za objavo dr. Miklavž Komelj – doslej je izšla v dveh dvodelinih monografijah. O njej, o recepciji Detelovih del v njegovem času in prostoru, predvsem pa o avtorjevi poeziji in Detelovem razumevanju poezije dr. Miklavž Komelj podrobneje spregovori v oddaji.

51 min 2 s

04.03.2019

Rojstvo zbirke znotraj gledališča

Predstavljamo Knjižnico MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Pobudnik zbirke je bil soustanovitelj Mestnega gledališča ljubljanskega in njegov prvi dramaturg, akademik Dušan Moravec. Zbirka se je znotraj gledališča rodila ob idejni in načelni podpori prvih dveh direktorjev MGL, Jožeta Tirana in Ferda Delaka, in če danes naslovi s področja uprizoritvene umetnosti izhajajo v kar nekaj javnih institucijah kot tudi neodvisnih zavodih, ki delujejo na tem področju, so naslovi s področja gledališča in drugih scenskih umetnosti, ki jih je do leta 1966 kot urednik zbirke podpisal Dušan Moravec, orali ledino. Več o zbirki, njenem pomenu nekoč in danes pa v pogovoru z dramaturginjo in sedanjo urednico zbirke Petro Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek.

52 min 50 s

Stran 6 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov