Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

620 oddaj

620 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


20.11.2017

Naravoslovne raziskave v muzeju

Koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab? Kakšni so bili meči in oklepi srednjeveških kovačev? To sta le dve vprašanji od številnih, ki smo jih zastavili avtorjem razstave v Narodnem muzeju Slovenije v LJ z naslovom Preteklost pod mikroskopom. Danes gostimo kar šest soavtorjev te večplastne in do aprila 2018 odprte razstave. Naravoslovje in humanistika sta pri odstiranju in predvsem razumevanju ostankov preteklosti nerazdružljiva. Gostje: dr. Mateja Kos Zabel, dr. Alenka Miškec, dr. Tomaž Lazar, prof. dr. Žiga Šmit, dr. Zora Žbontar, Saša Rudolf. foto: V laboratoriju (vir: visitljubljana.si)

58 min s

13.11.2017

Umetnost in disciplina

»Ker se je sodobna država po Foucaultu formirala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti.« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju kot eden najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Zakaj je bilo v 17. stoletju pomembno disciplinirati slikarja in ne recimo peka, čevljarja ali izdelovalca nožev? Kaj nam uvid v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkcij? O tem bo spregovoril dr. Andrej Pezelj.

51 min 16 s

06.11.2017

Rojstvo novih domovin. O bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji

Slovenski čudež. Tako so pogosto poimenovani vsestranski razcvet, živost in duhovna moč Slovencev v begunskih taboriščih, kjer se je končal beg tisočev prestrašenih družin, ki so bile maja 1945 prisiljene zapustiti svoje domove. Čeprav so bile razmere v taboriščih izredno slabe in čeprav so bili deležni nenehnih pritiskov komunistične oblasti, je ustvarjalnost teh ljudi prerasla v komaj umljiv fenomen svetovnih razsežnosti. Podrobno ga opisujeta knjiga in razstava z naslovom Rojstvo novih domovin, o njem pa več tudi v oddaji. V njej gostimo avtorje zgodovinarko dr. Heleno Jaklitsch, Lenarta Riharja, ravnatelja Rafaelove družbe ,in Heleno Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije.

50 min 14 s

30.10.2017

Martin Luther

Ob 500­. obletnici začetkov reformacije je izšla vrsta biografij Martina Luthra, ena izmed njih, monografija Erica Metaxasa z zelo udarnim naslovom Človek, ki je ponovno odkril Boga in spremenil svet. Kakšen je bil torej družbeni kontekst, v katerem se je razvila reformacije, kaj je naredil Luther, katere popularne predstave o njem niso zgodovinsko dokazane, kaj je reformacija in kako je vplivala na našo civilizacijo, to je le nekaj tem, o katerih bosta v oddaji Ars humana razmišljala upokojeni profesor za sociologijo religije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in glavni urednik revije za vprašanja protestantizma “Stati inu obstati” dr. Marko Kerševan ter kulturni in literarni zgodovinar in glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja dr. Jonatan Vinkler, z njima se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.

55 min 22 s

23.10.2017

Boris A. Novak in njegov opus magnum

Boris A. Novak upravičeno slovi kot mojster pesemskih oblik, z epom v treh knjigah Vrata nepovrata pa je prekosil samega sebe. Ustvaril je literarno delo, kot ga doslej nismo imeli v slovenski književnosti in kot so redka v evropski. Z bravuroznimi verzi, več deset tisočimi, urejenimi v pomensko smiselne speve, je pesnik ustvaril podobo mikrokozmosa, ki se razrašča v makrokozmos, in tako rešil pozabe ne le svoje bližnje, ampak tudi svet minulih let, desetletij in več. Z izidom tretje knjige epa z naslovom Bivališče duš je pesnik sklenil svoj opus magnum; več o Bivališču duš in epu Vrata nepovrata bo povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, zagotovo pa bo prebral pesem, dve, tri iz svojega življenjskega dela. Nikar ne zamudite.

57 min 1 s

16.10.2017

Umetnost in znanost

Preplet znanosti in umetnosti postaja vse bolj del vsakdanjosti in navdihuje tako znanstvenike kot umetnike. Slednji predvsem skozi svoje umetniške projekte premikajo meje razumevanja umetnosti in ustvarjajo nova izrazna orodja ter tehnologije. O tej temi se je v oddaji Ars humana Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z umetniškim vodjem galerije Kapelica Jurijem Krpanom, ki že več kot dvajset let vzpodbuja produkcijo in predstavljanje tovrstne umetnosti.

43 min 8 s

09.10.2017

Svoboda reprodukcije – v dialogu z Mestom žensk oziroma prostor za javno debato, ki nastaja na presečišču umetnosti, znanosti, aktivizma in medijev

Med 6. in 14. oktobrom pod geslom nacija_natura_norma poteka 23. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk. Festival, ki je izrazito multidisciplinaren, združuje performanse, razstave, filmske projekcije, koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize. Eno izmed vprašanj v fokusu letošnje edicije festivala je svoboda reprodukcije – od pravice do splava do (ne)normativnih družin in vprašanja reprodukcije v kontekstu biodigitalne revolucije. Vprašanje, ki smo si ga zastavili v oddaji Ars humana, pa je, kakšen prostor za javno debato se odpre, ko znanost stopi v polje umetnosti, ko umetnost vstopi v polje aktivizma, ko vsebine, ki jih umetniški projekti odpirajo, prek kritik, refleksij, strokovnih člankov vstopijo v medijski prostor. Gostje v oddaji so bili: Teja Reba, umetniška vodja festivala Mesto žensk, teoretičarka gledališke umetnosti in aktivistka dr. Maja Šorli, intermedijska umetnica in dr. biomedicine Špela Petrič ter urednica uredništva za kulturo časopisa Dnevnik Tanja Lesničar Pučko.

39 min 16 s

02.10.2017

Grigorij Čhartišvili in njegova knjiga Pisatelj in samomor

"Ali je samomor dopusten, ali samomor ne krši pravil »poštene igre«, v kateri sodeluje vsak živeči?" To je vprašanje, ki je v Gruziji rojenega Grigorija Čhartišvilija spodbudilo k pisanju knjige Pisatelj in samomor. A zanimiva ni le knjiga, ki smo jo dobili v prevodu Boruta Kraševca in z obširno spremno besedo dr. Blaža Podlesnika, pač pa tudi njen ustvarjalec, ki pod različnimi psevdonimi piše leposlovje in esejistiko. O njem in njegovem delu v tokratni oddaji z Borutom kraševcem in dr. Blažem Podlesnikom.

46 min 53 s

25.09.2017

Prenova Evrope

Ob 40-letnici izida 57. številke Nove revije je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravila posvetovanje Prispevki za slovenski nacionalni program II. Prispevki sedemnajstih udeležencev in ene udeleženke so izšli v zborniku z naslovom Prenova Evrope. Zbornik je uredil akademik Tine Hribar, ki bo več o njem, predvsem pa o Slovencih in drugi evropski renesansi povedal v oddaji Ars humana v živo, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

56 min 3 s

18.09.2017

O (ne)prevajanju naslovov jazzovskih komadov

Na programu Ars lahko poslušate, drage poslušalke in dragi poslušalci, tudi oddaje o jazzu. V njih so naslovi skladb navedeni v izvirniku. Je to prav, je to narobe, je to smiselno ali ne, o tem se bodo v tokratni oddaji Ars humana v živo pogovarjali gostje, ljubitelji jazza: prevajalec in esejist Aleš Berger, pesnik in pisatelj Milan Dekleva, glasbenik in multiinstrumentalist Milko Lazar, jezikoslovec, slovenist s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Marko Stabej in urednik za jazz na Radiu Slovenija Hugo Šekoranja, v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

52 min 5 s

11.09.2017

Kulturni svetniki, romantični nacionalizem in kanonizacija

Ob izteku slovenskega in evropskega projekta Kulturni svetniki in romantični nacionalizem v Evropi lahko v oddaji Ars humana prisluhnete pogovoru, ki je nastal ob izidu kolektivne monografije Kulturni svetniki in kanonizacija; monografija velja za enega izmed temeljnih dosežkov projekta, o njej, kulturnih svetnikih, romantičnem nacionalizmu in kanonizaciji pa sta spregovorila njen urednik, izredni profesor, dr. Marijan Dović in docent dr. Luka Vidmar, eden izmed sodelujočih avtorjev.

54 min 24 s

21.08.2017

UMETNOST, KI USTVARJA Z ZAKONOM

V Novi Novi Galeriji nedaleč od Königsplatza v Kasslu so v okviru Documente predstavili projekt Društva Halitovih prijateljev – dokumentacijo raziskave umora enaindvajsetletnega Halita Yozgata, devete iz niza žrtev rasistično motiviranih umorov migrantov. Dokazi kot umetniško delo so primer hibridnih pravno-umetniških dogodkov. V tokratni oddaji Ars humana bomo premišljevali o tem, kako ti projekti postavijo ogledalo tako umetnosti kakor tudi pravu, in si zastavili vprašanje: V čem je dodana vrednost vprašanj, ki jih ti projekti odpirajo v širšem javnem prostoru? Naš sogovornik bo dr. Aldo Milohnič, avtor knjige Umetnost v času vladavine prava in kapitala.

48 min 12 s

04.09.2017

Celjski knezi

Na Slovenskem smo imeli v času razvitega in poznega srednjega veka dve plemiški družini, ki sta dosegli vojvodsko in knežjo raven vladanja in imeli v posesti območja, ki danes sodijo pod oblast več držav. Prva so bili Spanheimi, ki so vladali so od sredine 11. stoletja skoraj do konca 13. stoletja, ko rodbina izumre. Druga plemiška družina so bili Celjski grofje in pozneje Celjski knezi; vladali so ozemlju, ki je danes v treh državah: v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. S ''celjskimi'' se prvič srečamo v prvi četrtini 12. stoletja, prvi pravi vzpon doživijo na prelomu v štirinajsto stoletje, vrh pa v prvi polovici 15. stoletja. Toda kmalu po sredini stoletja rodbina tragično izumre, saj ni več moških potomcev. Usoda celjskih knezov je po svoje tudi dokaz, da so se v 15. stoletju odnosi začeli hitreje spreminjali in napovedovati renesanso, ki je bila uvod v novo dobo. O tem, pa tudi o marsičem drugem, v oddaji, ki jo je pripravil Ivan Merljak, pripovedujeta zgodovinar, red. prof. ddr. Igor Grdina in zgodovinar in publicist, dr. Sandi Sitar.

54 min 44 s

28.08.2017

Zygmunt Bauman: Mislec tekoče moderne

Prof. Zygmunt Bauman sodi ne le med najpomembnejše svetovne sociologe zadnjih desetletij, marveč med najbolj prodorne mislece sodobne družbe, njenih stranpoti in razvojnih teženj. Bauman je bil vselej velik stilist: svojo teoretsko misel je, kadar je le mogel, upodobil s pomenljivimi prispodobami in jo s tem približal bralcu. Epohalni prehod iz moderne v postmoderno je denimo povzel s prispodobo taljenja in tekočnosti. Svoja dela, ki sodijo med sodobne sociološke klasike, je zapisoval s pretanjeno domišljijo, toda tudi z disciplino nadarjenega pisatelja. Čeprav je Bauman v začetku letošnjega leta umrl, s svojo mislijo še naprej navdihuje in jasni sociološko domišljijo bralcev po vsem svetu. Tokrat smo v Ars humani očrtali njegovo sociološko misel in življenjsko pot skozi dolgo 20. stoletje. Oddajo je pripravil in odlomke prevedel Urban Tarman. Vabljeni k poslušanju! Foto: Borut Krajnc, 2011 (objavljeno z dovoljenjem avtorja)

46 min 22 s

14.08.2017

Svetniki in svetništvo v življenju kristjana

V velikonočni oddaji Ars humana bomo s prof. dr. Francetom M. Dolinarjem spregovorili o njegovi knjigi Vi ste luč sveta, ki prinaša duhovne podobe kandidatov za svetnike s slovenskega prostora, blažene in Božje služabnike. V monografiji je predstavljenih 33 svetniških zgledov: 13 svetnikov, ki so delovali v slovenskem prostoru, 7 blaženih, ki izvirajo iz slovenskega prostora in 13 Božjih služabnikov, ki po rodu izvirajo iz slovenskega prostora. Spregovorili pa bomo tudi o tem, kaj je svetništvo, kam segajo začetki čaščenja svetnikov in zakaj je čaščenje svetnikov za življenje kristjanov pomembno.

53 min 1 s

07.08.2017

ARS HUMANA - KO UN: SKLATI ZVEZDE Z NEBA IN ME NAHRANI Z NJIMI

Ko Un je najpomembnejši sodobni južnokorejski pesnik, njegovo ime se pojavlja med kandidati za Nobelovo nagrado za literaturo. Poleg poezije, ki je v jedru njegovega ustvarjanja, piše romane, eseje in razprave. Danes umirjeni in modri 84-letni gospod ima za sabo osupljivo življenjsko pot. Večkrat je nad sabo dvignil roko; večkrat je bil zaprt in mučen; in vendar se ni vdal. Po korejski vojni se je prelevil v budističnega meniha, potem v aktivista in govornika ljudstva. Zadnja desetletja je zagovornik združitve Korej. Slovenijo je obiskal lani, kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina. V pogovoru za oddajo Ars humana je spregovoril tudi o tem, zakaj se pesnik ne prebuja ob zori. Oddajo je pripravil Urban Tarman.

40 min 43 s

31.07.2017

Gorazd Kocijančič o zbirki O nekaterih drugih

Filozof, prevajalec in pesnik Gorazd Kocijančič je leta 2009 objavil zbirko – to je avtorjeva oznaka – esejev z naslovom Razbitje in v njej razvil razumevanje biti, povsem drugačno kot ga poznamo iz hegeljanske ali heideggerjanske tradicije. Leta 2011 je sledila njegova zbirka Erotika, politika itn., lani pa še zbirka filozofskih besedil z naslovom O nekaterih drugih in s podnaslovom Štirje eseji o preobilju (O živalih, O sanjah, O ekscesu jezika in O mračnem niču). Več o knjigi in njeni tematiki je avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v njegovi pisarni v Rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Houdaer Hautetfort

53 min 21 s

24.07.2017

Mejniki Rudolfa Maistra

Eden izmed pomembnih mejnikov na poti do samostojne slovenske države je bilo pogumno dejanje tedaj še majorja Rudolfa Maistra, ko je razglasil, da ne priznava avstrijske oblasti v Mariboru in da je prevzel oblast nad vso Spodnjo Štajersko. S tem je zagotovil, da se je meja po koncu prve svetovne vojne premaknila na sever, skoraj do narodnostnega roba. Tega dne smo Slovenci prvič dobili svojo vojsko, Rudolf Maister pa je postal prvi slovenski general. V oddaji bomo prisluhnili mag. Milanu Lovrenčiču iz zveze društev, ki gojijo spomin na Rudlofa Maistra. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

41 min 28 s

17.07.2017

PISATELJICA MARICA NADLIŠEK BARTOL

Pisateljica, učiteljica, urednica, kritičarka in prevajalka Marica Nadlišek Bartol se je rodila 10. februarja 1867 v Trstu. Po končanem učiteljišču v Gorici je bila nekaj let učiteljica v tržaškem zaledju, leta 1897 pa je začela urejati prvi slovenski ženski časnik Slovenka, štirinajstdnevno prilogo Edinost. Kot urednica in sodelavka drugih publikacij je pisala predvsem o književnosti in ženskih vprašanjih, kot pisateljica pa je pisala o dilemah, s katerimi se je srečevala ženska njenega časa. Pisateljičin revijalno objavljeni roman Fata morgana je knjižno izšel šele leta 1998, skoraj šestdeset let po njeni smrti, njene zgodbe pa šele leta 2005 v zbirki Na obali. Ob 150. obletnici avtoričinega rojstva je Marko Golja v studio povabil pisateljico Evelino Umek, avtorico knjige Po sledeh fate morgane, in dr. Katjo Mihurko Poniž, predavateljico in raziskovalko književnosti na Univerzi v Novi Gorici, ki sta spregovorili o življenju in delu Marice Nadlišek Bartol.

53 min 6 s

10.07.2017

FARUK ŠEHIĆ IN NJEGOVA KNJIGA S PLEMENITIM POSLANSTVOM

Romaneskni prvenec bosanskega pisatelja Faruka Šehića, Knjiga o Uni – slovenski bralci jo lahko beremo v prevodu Zdravka Duše – je stilsko izredno raznolika: lirski, poetični opisi narave in protagonistovega otroštva se prelivajo z dokumentarnimi opisi vojne, fantastičnimi, mitskimi in nadrealističnimi elementi, v katere nenehno vdirajo tudi reference iz sveta filma. Za roman je Šehić prejel prestižno nagrado Meša Selimović in nagrado Evropske unije za književnost. A pred tem je že podpisal tri pesniške zbirke in knjigo kratke proze, s katerimi se je uveljavil kot eden boljših in zanimivejših sodobnih bosanskih pisateljev. O knjigi in svoji poetiki se je pogovarjal s Tino Kozin, pogovoru in odlomkom iz knjige pa lahko prisluhnete v oddaji.

49 min 23 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov