Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

645 oddaj

645 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

ARS humana

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


23.05.2016

Risoroman

Osnovno poslanstvo zavoda VIGEVAGEKNJIGE je prevajanje izjemnih literarnih del v slovenski jezik in izdajanje knjig z visoko dodano vrednostjo - toda ne običajnih leposlovnih knjig, temveč dela, ki prepletajo likovno govorico in besedo. Žanr, ki so mu doslej posvetili največ pozornosti, je risoroman in prav ta zvrst je, ob dejavnostih zavoda, osrednja tema pogovora z urednico Anjo Golob. Z njo se pogovarja Tina Kozin.

53 min 35 s

16.05.2016

Zgodovinski romani Ivana Sivca

Kje se srečujeta pisateljeva domišljija in zgodovinska dejstva? V tokratni oddaji Ars humana se je Marjan Kovačevič Beltram pogovarjal s pisateljem Ivanom Sivcem o njegovih zgodovinskih in biografskih romanih ter načinu njegovega ustvarjanja. Osrednjo pozornost smo namenili njegovemu doslej največjemu življenjskemu projektu – pentalogiji o Celjskih grofih in knezih.

51 min 54 s

09.05.2016

Evropa, kam greš?

9. maj, dan Evrope je eden izmed simbolov Evropske unije in hkrati spodbuda za tokratno oddajo Ars humana. V njej so antropologinja in balkanologinja dr. Svetlana Slapšak, filozof in religiolog dr. Lenart Škof in novinar časnika Delo Boštjan Videmšek iskali odgovor na vprašanje Evropa, kam greš. Z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.

55 min 16 s

02.05.2016

Vpliv sodne prakse Sodišča EU na temeljne človekove pravice

Listina EU o temeljnih pravicah, ki je – lahko bi rekli - nekakšna evropska ustava glede naših pravic, vpliva na številna področja naših življenj, med drugim na vprašanje zasebnosti, varstva osebnih podatkov, azila in potrošniških pravic, celo davkov. Še bolj kot sama Listina pa na vsa ta področja z razlago Listine vpliva sodna praksa Sodišča EU. V tokratni oddaji Ars humana smo predstavili nekaj primerov z omenjenih področij, pri čemer smo med drugim pozornost namenili vprašanju varstva osebnih podatkov v luči razvoja informacijske družbe, zaustavili pa smo se tudi pri pravici do azila, predvsem v zvezi s pravico do svobode gibanja. Gre za eno izmed sodb sodišča EU, pri kateri je opaziti premik v interpretaciji z azilom povezanih določb Listine. Naša gostja je bila dr. Verica Trstenjak, profesorica na pravni fakulteti univerze na Dunaju in nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU.

47 min 31 s

25.04.2016

Martin Heidegger: O umetnosti

Misel nemškega filozofa Martina Heideggerja je v slovenskem kulturnem prostoru živa in aktualna, o čemer pričajo novi prevodi njegovih spisov v knjigi O umetnosti, med katerimi je najbolj znan O izvoru umetniškega dela. Objavljena besedila odgovarjajo na vprašanja kaj je umetnost, kaj razkriva umetniško delo in kaj je vloga umetnika. Gost oddaje dr. Dean Komel opozarja na izzive Heideggerjeve misli za današnji čas tehnike in družbenih pretresov ter poudarja temeljne odnose med filozofijo in umetnostjo v bitnozgodovinskem smislu.

47 min 51 s

18.04.2016

Kaplje (ob 50. obletnici izida prve številke)

Januarja leta 1966 je v Idriji izšla prva številka revije Kaplje. V šestih letih izhajanja je pomembno obogatila revijalno življenje, saj so njeni avtorji – med drugim – pisali o slovenskem nacionalnem vprašanju in slovenstvu onkraj državnih meja, v njej pa so objavljali tudi ugledni književniki, od Daneta Zajca in Pavleta Zidarja do Majde Kne in Denisa Poniža. Revijo Kaplje, ki jo je med drugim urejal dr. Jože Felc, je v svoji diplomski nalogi analizirala Jerca Prelovec, revija pa je tudi tema oddaje Ars humana. Usodo in pomen revije so predstavili njen odgovorni urednik Tomaž Pavšič, docentka na oddelku za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede dr. Ksenja Šabec in zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino dr. Aleš Gabrič, z njimi se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.

54 min 28 s

04.04.2016

Jolka Milič, jubilantka

Pred tedni je pesnica, prevajalka, polemičarka, aforistka, urednica in publicistka Jolka Milič praznovala 90. rojstni dan. Jubilantka je pred kratkim objavila svoje aforizme v knjižici Jolkizmi in tako zgoščeno povedala marsikaj o svetu in življenju, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na njenem domu v Sežani, med kupi in kupi knjig, pa je pripovedovala o svojem otroštvu v fašistični Italiji, starših, pisanju polemik in prevajanju poezije. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.\t\t Foto: Kosovelov dom

53 min 31 s

28.03.2016

Pontifikat papeža Frančiška

Včeraj je minilo tri leta od izvolitve papeža Frančiška. Ponošeni čevlji, železni križ, skromno stanovanje so bili prvi zunanji znaki, da na čelo Rimsko katoliške cerkve prihaja človek z drugačno vizijo Cerkve. Kaj je in kaj ni Frančišek uspel premakniti za zidovi Vatikana? Kakšen je njegov vpliv na svetovno politiko? Kaj še lahko pričakujemo od papeža Frančiška? V oddaji Ars humana bomo – v ponovitvi oddaje Studio ob 17-ih – spregovorili o bilanci triletnega pontifikata papeža Frančiška. Z gosti, Brankom Cestnikom, Janezom Markešem, Igorjem Bahovcem in Mojco Širok, se je pogovarjal Boštjan Debevec.

52 min 46 s

21.03.2016

Rob v središču, Izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955 -1967

Knjiga Rob v središču, Izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955 - 1967, izhaja iz spoznanja o prepletenosti institucionalne in zunajinstitucionalne dejavnosti v času razvoja slovenskega gledališča po letu 1950, ko se je to napajalo z ustvarjalnimi tokovi zunaj Slovenije oziroma Jugoslavije. V njej je prikazana dialektika razvojnih premen, ki jih niso napovedovala in uresničevala le gostovanja gledališč iz Evrope (ta so postala redna po letu 1955), pač pa tudi dejavnost agilnih posameznic in posameznikov, ki so s svojo razgledanostjo in nekonformno osebnostno naravnanostjo razmikali obzorje. Pred mikrofon oddaje Ars humana je Petra Tanko povabila avtorja knjige Rob v središču, Izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955 - 1967, slovenskega dramaturga in teatrologa mag. Primoža Jesenka, oddajo pa bomo obogatili z odlomkom iz enega zadnjih posnetih pogovorov z Balbino Battelino Baranovič, po besedah Primoža Jesenka: začetnice eksperimentalnih odrskih gibanj pri nas. Posnetki v celoti so last Slovenskega gledališkega inštituta in so tam tudi dostopni. Vabimo vas k poslušanju! Vir foto: Slovenski gledališki inštitut

48 min 17 s

14.03.2016

Kakšen spektakel!

Ko diskurz razumnosti nadomesti nova povezava med ekonomijo in zabavo, se rodi sistem, ki ni več vera, temveč je spektakel. Še nikoli bolj zabaven, bolj prijazen, bolj človeški, svet družbenih ruševin spreminja v razvedrilno oddajo, v kateri na videz nedolžne, trivialne vsebine nenadoma postanejo orožje za množično uničevanje kritične civilne družbe ... je misel, ki se vije skozi knjigo Kapitalizem kot spektakel Markusa Metza in Georga Seeßlena. Kako torej v sodobnem svetu organizirane pozabe preteklosti razumeti pravico človeka do kritičnosti in upora? To je le eno od vprašanj, ki smo jih s filozofom in publicistom dr. Darkom Štrajnom in režiserjem Janezom Pipanom odprli v tokratni oddaji Ars humana.

46 min 57 s

07.03.2016

Boris A. Novak o Času očetov

Pesnik, prevajalec in literarni znanstvenik Boris A. Novak seveda pozna Aristotelovo Poetiko, filozofovo formulacijo, da poezija upesnjuje obče in zgodovina ubeseduje enkratno, a kot avtor tercine Moja usoda/ je govoriti Toda,/ sledim ji, toda …// je s samozavestno gesto Aristotelovi poetiki pristavil svoj toda in v nastajajočem epu Vrata nepovrata individualne dogodke povzdignil v zgodbe časa in usode. To velja že za prvo knjigo epa Zemljevidi domotožja, še bolj pa za drugo, za Čas očetov, ki je izšla konec lanskega leta prav tako pri novomeški založbi Goga. Knjiga je zelo obsežna, vsebuje petdeset spevov, v katerih je pesnik zgostil in upesnil osebne zgodbe svojih staršev in mnogih sorodnikov. Njihove zgodbe tako pripovedujejo o izzvenu avstroogrske monarhije, prvi in drugi Jugoslaviji ter o samostojni Sloveniji, najpogosteje skozi prizmo človeka iz krvi in mesa – pokončnega, iznajdljivega, vztrajnega, pogumnega. Čas očetov je tudi hvalnica partizanom, tudi pesnikovemu očetu Anteju Novaku, a pesnik ne prezre niti povojnih pobojev. V nastopih pesnik pogosto označuje Vrata nepovrata kot svoj opus magnum; vendar ne gre zgolj toliko za obseg ali veličino, ampak za univerzum, ki vsebuje mnoge, mnoge pesnikove že ubesedene teme, postopke, lege, te pa pesnik stopnjuje in množi s širokim diapazonom jezikov, govornih leg, pisav, literarnih vrst. Več o Času očetov je Boris A. Novak povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, ob koncu oddaje pa je prebral tri svoje pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

48 min 35 s

29.02.2016

25671 izbrisanih

Leta 1992 je Republika Slovenija iz registra stalnih prebivalcev protipravno izbrisala 25671 oseb. Štiriindvajset let pozneje ima urejen pravni status manj kot polovica izbrisanih, še vedno pa je odprto tudi vprašanje odškodnin za veliko večino izbrisanih. Zato je za ugled Republike Slovenije toliko pomembnejša presoja tričlanskega senata Ustavnega sodišča, da sta – kot piše Majda Vukelić v časniku Delo – »vrhovno in mariborsko višje sodišče kršila 26. člen ustave (pravico do povračila škode), saj sta protiustavno razlagala pravila o zastaranju zahtevkov v odškodninskih pravdah, saj je bil izbris za prizadete ljudi posebna okoliščina, ki jo mora sodišče upoštevati.« Več o izbrisu so v oddaji Ars humana povedali izbrisana Mirjana Učakar, pravnika mag. Matevž Krivic in dr. Dragan Petrovec ter evropski poslanec Lojze Peterle, v času izbrisa predsednik Vlade; z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Če ste slučajno zamudili njihov pogovor 21.12. lani, vabljeni k poslušanju nekoliko okrajšanega posnetka ob 24. obletnici izbrisa.

52 min 51 s

22.02.2016

Katja Mihurko Poniž o njenem peresu

Literarna zgodovinarka in urednica zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž, dekanja Fakultete za humanistiko in sodelavka Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici, je v znanstveni monografiji Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature obravnavala zgodnje slovenske pesnice, pisateljice in dramatičarke: Josipino Turnograjsko, Luizo Pesjak, Pavlino Pajk, Marico Nadlišek Bartol, Zofko Kveder, Ljudmilo Poljanec, Vido Jeraj in nekatere druge. Pomembno je, da je slovenske ustvarjalke vključila v širši referenčni okvir, v mrežo evropske ženske književne tradicije. Med drugim je pokazala, da so književnice obogatile slovensko književnost z razvijanjem novih tem, likov, pripovednih postopkov in slogovnih posebnosti. Več o knjigi in temi je avtorica povedala v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

53 min 59 s

15.02.2016

Kelti, bojevniki in umetniki

Različna ljudstva so se od nekdaj selila in izpodrivala avtohtono staroselsko prebivalstvo. Stiki so bili včasih usodni, drugič bolj miroljubni. Izvor in razvoj Keltov, ki so oplenili Rim, ogrozili preročišče in zakladnice v grških Delfih, je zavit v meglo. Prisotni so bili tudi na ozemlju današnje Slovenije, o čemer pričajo geografska imena, ki so ostala do današnjih dni, najdbe pa pripovedujejo še o samosvojem umetniškem slogu, posebnih kultih, ki so jih gojili… Te dni je na ogled tudi razstava v Narodnem muzeju Slovenije z naslovom Kelti s Smaragdnih gora. Več o bojevitih keltskih plemenih v oddaji Ars humana profesor arheologije dr. Mitja Guštin, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar.

50 min 38 s

08.02.2016

Ars humana

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

54 min 8 s

01.02.2016

Milan Jesih o poeziji in še čem

Milan Jesih je prenicljiv, duhovit, radoživ in brezkompromisen mojster slovenskega jezika, ki s svojimi bravurami že leta in desetletja osuplja bralce poezije in dramatike, podpisal pa se je tudi pod nekaj zahtevnih prevodov, med njimi tudi pod Shakespearjeve tragedije in komedije. Nekaj dni pred kulturnim praznikom vas vabimo, da v oddaji Ars humana poslušate pogovor z njim. Z mojstrom Sonetov in Jambov se je 3. decembra 2012, na ta veseli dan kulture in na dan. 3. mariborske vstaje, v živo pogovarjal Marko Golja in zato je začel pogovor nekako takole: Danes je tretji december, … Toda naj je konkretni datum spodbudil pogovor, mu čas ni ničesar odvzel, nasprotno, zato smo ga ponovno uvrstili na program in vas vabimo k poslušanju.

50 min 4 s

28.12.2015

Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana

Knjiga Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana je prvo strnjeno delo, ki ga lahko beremo v slovenščini in predstavlja zgodovino in kulturo italijanske skupnosti na naših tleh, pa tudi na širšem področju Istre in Dalmacije. Zaradi bogatega družbeno-političnega zgodovinskega konteksta se književnost v njej mestoma zazdi le pika na i v prikazu večstoletnega utripa teh krajev. Predstavljata jo avtorica dr. Nives Zudič Antonič in urednik in prevajalec Gašper Malej.

55 min 55 s

25.01.2016

Janko Kos o Ideologih in oporečnikih

Akademik Janko Kos je v drugi knjigi svoje intelektualne avtobiografije z naslovom Ideologi in oporečniki med drugim opisal svoje intelektualno zorenje v seminarju pri profesorju Antonu Ocvirku, kulturno-politično usodo revij Beseda, Revija 57 in Perspektive ter hkrati usodo tim. kritične generacije, pa vrsto pomembnih ustvarjalcev slovenske kulturne zgodovine, ne nazadnje pa tudi svojo pot od literarnega kritika, še zlasti tim. sentimentalnih humanistov, do publicista in znanstvenika. Več o knjigi in še čem je akademik Janko Kos povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj.

53 min 46 s

18.01.2016

Koristnost nekoristnega

Ko se v času krize – ekonomske, politične, begunske – zmanjšuje prostor refleksije, ko t.im. krize kompleksna reducirajo vprašanja na črno-beli kolorit in ožajo prostor diskusije, ko se v družbi podpira obsedenost s posedovanjem, in se kot koristno predstavlja le to, kar ustvarja dobiček, z odsotnostjo etičnih zakonitosti in prevlado egoizma vse globje drsimo v morda eno največjih kriz, krizo temeljnih vrednot. V tem kontekstu so tokrat v oddaji Ars humana sprehodimo skozi esej italijanskega filozofa, profesorja in strokovnjaka za renesanso Nuccia Ordina. V njem avtor opozarja na koristnost nekoristnega in na nekoristnost koristnega. S pomočjo razmišljanj velikih filozofov, od Platona do Batailla, in velikih piscev, Ovidija, Petrarke, Dickensa, Garcíe Márqueza, Ionesca – če naštejemo le nekatere, prikazuje, kako kult koristnosti siromaši duha in ogroža umetnost in ustvarjalnost, pa tudi znanost in izobraževalni sistem ter nenazadnje, zastavlja vprašanja, kakšno je življenje človeka v družbi, ki izžene poezijo, ubija spomin na preteklost, in izpodkopava vrednote, kot so dignitas hominis, ljubezen in resnica. Nuccia Ordina sva pred mikrofon povabila Goran Tenze in Saška Rakef, naš pogovor pa bomo prepletli z odlomki iz njegove knjige »Koristnost nekoristnega«, ki je nedavno izšla pri Cankarjevi založbi. Vir fotografije: https://www.google.si/search?q=nuccio+ordine&biw=1680&bih=910&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwj-zKuxuKvKAhVF3A4KHeONBa4Q_AUIBigB#imgrc=ialYUem2ptqflM%3A

41 min 6 s

11.01.2016

Slika danes in v prihodnosti

Tokrat v Ars humani skozi pogovor z akademskim slikarjem in profesorjem Tugom Šušnikom, osvetljujemo polažaj slike danes in njene možnosti v prihodnosti. Svoje misli razgrinjata še kurator Aron Fenyvesi in kritik Gabor Reider.

49 min 50 s

Stran 13 od 33
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov