Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

620 oddaj

620 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


06.02.2017

Pisateljica Marica Nadlišek Bartol

Pisateljica, učiteljica, urednica, kritičarka in prevajalka Marica Nadlišek Bartol se je rodila 10. februarja 1867 v Trstu. Po dokončanem učiteljišču v Gorici je nekaj let dela kot učiteljica v tržaškem zaledju, leta 1897 pa je začela urejati prvi slovenski ženski časnik Slovenka, štirinajstdnevno prilogo Edinosti. Kot urednica in sodelavka drugih publikacij je pisala predvsem o književnosti in ženskih vprašanjih, kot pisateljica pa je pisala o dilemah, s katerimi se je srečevala ženska njenega časa. Pisateljičin revijalno objavljeni roman Fata morgana je knjižno izšel šele leta 1998, skoraj šestdeset let po njeni smrti, njene zgodbe pa šele leta 2005 v zbirki Na obali. Ob 150. obletnici rojstva pisateljice Marice Nadlišek Bartol sta več o njej povedali pisateljica Evelina Umek, avtorica knjige Po sledeh Fate morgane, in dr. Katja Mihurko Poniž, predavateljica in raziskovalka književnosti na Univerzi v Novi Gorici (v pogovoru v živo z Markom Goljo).

53 min s

30.01.2017

Boris A. Novak o Oblikah duha

Boris A. Novak je vrhunski slovenski pesnik in hkrati izjemen poznavalec pesemskih oblik ter verzov. To dokazuje tudi njegova zajetna knjiga Oblike duha, v kateri je pojasnil pesniške oblike od A do Ž, od abecedne pesmi do zmerljivke, vsa gesla pa je ponazoril s svojimi pesmimi. Več o neverjetnem bogastvu pesniških oblik je avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, svoje bogato poznavanje pesemskih oblik pa je zaokrožil tudi z branjem pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

50 min 56 s

23.01.2017

Prisluhni Besedi – Sveto pismo v avdio obliki

Svetopisemska družba Slovenije je v sodelovanju s Hosanna Faith Comes by Hearing iz Združenih držav Amerike posnela celotno Sveto pismo Nove zaveze v avdio obliki. Pri projektu, ki so ga poimenovali »Prisluhni Besedi«, je sodelovalo trideset bralcev, od tega številni priznani dramski igralci. Posebno izdajo Svetega pisma, ki se v svoji obliki najbolj približa izvorni – govorjeni besedi, lahko slišimo v dobrih 19 urah, za kar so interpreti besedila potrebovali 120 snemalnih ur. Božjo besedo je tako mogoče poslušati v avtu, med pospravljanjem stanovanja, ob kuhanju, likanju in celo med tekom. V oddaji, ki je potekala v živo, so bili naši gostje generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec, režiser projekta Milan Golob, igralec Pavle Ravnohrib ter lektor projekta Martin Vrtačnik.

52 min 51 s

16.01.2017

MEDNARODNO SODELOVANJE SLOVENSKEGA KRASOSLOVJA

Tokrat gostimo skupino krasoslovcev, ki se je novembra 2016 udeležila raziskovalne ekspedicije na južnokitajski kras v provinci Junan na JZ te azijske države. Njihova mednarodna raziskovalna dejavnost je razpredena s kolegi po praktično vsem planetu, s kitajskimi pa jih povezujeta že dve desetletji intenzivnega sodelovanja. To je tudi izhodišče pogovora z gosti z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne, člana ZRC SAZU. Tam je med drugim že nekaj let sedež mednarodne krasoslovne akademije, v okviru Univerze v Novi Gorici pa skupaj s kolegi iz tujine izvajajo edini podiplomski študij krasoslovja v svetu., s statusom izobraževalnega središča UNESCO. Gostje: predstojnik prof.dr.Tadej Slabe, izr.prof.dr.Martin Knez, dr.Mitja Prelovšek in doktorand Matej Blatnik. Pogovor povezuje Goran Tenze Predstavniki Uni. Junan in Uni. Fuzhou ter IZRK ZRC-SAZU v Zelenem kamnitem gozdu na novembrski ekspediciji. Foto: Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU

50 min 9 s

02.01.2017

O prepovedanih in neprimernih knjigah 1945 - 1991

V nekdanji Jugoslaviji cenzure uradno ni bilo. Kljub temu se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; in kljub temu, da politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane, obstajali so tudi skrivni fondi knjig, označenih kot neprimernih. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Je tudi avtorica odmevne razstave z naslovom »Stop! cenzura – Prepovedana literatura in knjižnice 1945–1991«. S Heleno Janežič se pogovarja Tina Kozin.

43 min 38 s

22.12.2016

Rosvita Pesek o Francetu Bučarju

Pred kratkim je pri Mohorjevi družbi v Celovcu izšla obsežna monografija doktorice Rosvite Pesek z naslovom Bučar. Več o monografiji in profesorju Francetu Bučarju nam je v oddaji Ars humana povedala njena avtorica, v kratkih izjavah pa tudi dr. Dimitrij Rupel, Milan Kučan in Lojze Peterle. V oddajo, pripravil jo je Marko Golja, je uvrščena tudi izjava Franceta Bučarja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: drugisvet.com

53 min 10 s

19.12.2016

O tesnobi, z ustvarjalci

Zadnji mesec v letu, december, skoraj po pravilu povezujemo s samimi pozitivnimi atributi – z veseljem, čarobnostjo, prazničnostjo, srečo ... Govoriti o čem drugem, recimo o osamljenosti, žalosti, tesnobi ali nezadovoljstvu se zdi domala neprimerno, pa čeprav se različne stiske številnih ljudi prav v tem času izrazito stopnjujejo. V središču tokratne oddaje Ars humana je prav zato – tesnoba. Osvetlili jo bomo nekoliko drugače, namreč z vidika ustvarjalcev, natančneje: pisateljev. Gostji v studiu sta pisateljica in prevajalka Dijana Matković in Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka; Ana Pepelnik je tudi pevka, Dijana Matković pa publicistka in urednica – tudi urednica in idejna avtorica knjige Antologija tesnobe, za katero je svoja razmišljanja o tesnobi prispevalo 14 avtorjev, med njimi tudi Ana Pepelnik. Z njima se pogovarja Tina Kozin.

46 min 3 s

12.12.2016

Franc Jožef - sto let po smrti

Letos mineva sto let od smrti Franca Jožefa, cesarja, ki je vladal Habsburški monarhiji kar oseminšestdeset let, več kot katerikoli vladar v novejši zgodovini. Njegove politične odločitve so zaznamovale ne le potek slovenske zgodovine, temveč celotno politično dogajanje v Evropi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Ob koncu svojega življenja je, spomnimo, monarhijo zapletel v prvo svetovno vojno. V oddaji, v kateri sodelujeta dr. Andrej Rahten in dr. Peter Vodopivec, pretresamo tako njegove politične odločitve kot tudi njegovo zanimivo osebnost. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.

52 min 38 s

05.12.2016

ODMEV KRISTALNE NOČI

Letošnjega 9. novembra je minilo 78 let od t.i. kristalne noči. V Mestni knjižnici Kranj so v organizaciji Prešernovega gledališča s priložnostnim pogovorom obeležili Mednarodni dan boja proti fašizmu in antisemitizmu. Kako je kristalna noč v tistem času zarezala v življenje in kako odmeva še po vseh teh letih, sta z zgodovinskega vidika osvetlila dr. Oto Luthar (ZRC SAZU), z antropološkega pa dr. Irena Šumi (Fakulteta za socialno delo); o dogodkih pa so razmišljali tudi ustvarjalci predstave Helverjeva noč, ki je bila povod za razgovor. Oddajo je pripravil Alen Jelen.

53 min 41 s

28.11.2016

Bogomila Kravos o slovenskem gledališču v Trstu

Teatrologinja dr. Bogomila Kravos je napisala vrsto znanstvenih del o zgodovini slovenskega gledališča v Trstu v časovnem razponu od leta 1850 pa do danes. V pogovoru z Markom Goljo je predstavila vsaj kanec njegove bogate zgodovine, nakazala pa je tudi vzroke za krizo Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Šabec

54 min 6 s

21.11.2016

O zgodbah

Irski filozof Richard Kearney v svoji knjigi O zgodbah – imamo jo v slovenskem prevodu Andreja E. Skubica – zapiše: »Pripovedovanje zgodb je za človeški rod nekaj tako temeljnega kot uživanje hrane. Pravzaprav še bolj, kajti če nas hrana zgolj ohranja pri življenju, so šele zgodbe tiste, zaradi katerih je življenje vredno živeti. Zaradi njih naše bivanje postane človeško.« Človeška potreba po pripovedi je skozi čas dobila obliko izjemno različnih žanrov, ki so bodisi zgodovinski, fikcijski, stvarni; na pripovedih so se utemeljevali narodi – in se še vedno, po drugi strani pa je pripoved tista, ki nas lahko ozdravi – ali pa zgolj zabava. O knjigi in zgodbah v oddaji spregovori dr. Andrej Blatnik, avtor spremne besede h knjigi in tudi pisatelj.

47 min 30 s

14.11.2016

Radka Denemarkova: "Pisanje mora biti rez z nožem. Škarje, zapičene v dlan."

Češka pisateljica, dramatičarka in scenaristka Radka Denemarkova (roj. 1968) je eden najprodornejših glasov sodobne češke književnosti. Njeno pisanje je pronicljivo v svoji občutljivosti, hkrati pa neomajno odločno in družbeno kritično. Kot pravi, v svojih romanih rada odpira teme, ki so v zahodni civilizaciji ali v okvirih določenega naroda še vedno tabu; všeč ji je, če privleče kakšnega okostnjaka iz omare in se ga literarno loti tako, da bralcu zlezo pod kožo in se ga dotakne. Z Radko Denemarkovo se je o njenem opusu pogovarjala Maja Žvokelj. Vabljeni k poslušanju!

48 min 55 s

07.11.2016

SLIKA DANES IN V PRIHODNOSTI

Slikar Francis Bacon je nekoč dejal: “Slikarstvo se mora (danes) dokopati do nečesa globljega.” Ali je imel prav, kaj se s sliko dogaja danes in kje je njena prihodnost se je Aleksandra Saška Gruden pogovarjala s slikarjem in rednim profesorjem za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Tugom Šušnikom.

49 min 49 s

24.10.2016

Marko Uršič o sencah

Filozof Marko Uršič je pred kratkim objavil sklepno knjigo celostne tetralogije Štirje časi. Njen naslov je Zima, četrti čas, preludij: O sencah, v njej pa avtor večplastno in celostno analizira pojav senc, ki jih ne razume zgolj fizikalno, ampak zelo široko, tudi kot holograme in v duhu platonistične tradicije kot duše. Predvsem pa se avtor ne ujame v past samozadostnega filozofiranja, ampak razmišlja o temi v različnih zgodovinskih, geografskih prostorih in v duhovnih tradicijah, pa tudi kot poznavalec umetnosti, esejist in pisatelj. Z Markom Uršičem se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Napovednik.com, Cankarjev dom

53 min 33 s

17.10.2016

Veronika Deseniška v književnosti in zgodovini

V Ars humani smo govorili o tragični ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Celjskim kot motivom v slovenski književnosti, ki temelji na zgodovinsko izpričanih dejstvih. S sogovorniki prav na dan Veronikine smrti razkrivajo nova spoznanja o najlepši in najbolj usodni ljubezenski zgodbi na Slovenskem in z zanimivimi dognanji osvetljujejo zgodovinska ozadja, pomembna za našo identiteto in samozavest. V oddaji so sodelovali p. dr. Karel Gržan, profesor Franc Kralj in pisatelj Ivan Sivec. Pogovor je vodil vodi Marjan Kovačevič Beltram.

52 min 53 s

10.10.2016

Ko Un - Sklati zvezde z neba in me nahrani z njimi

Ko Un je najpomembnejši sodobni južnokorejski pesnik, čigar ime se pojavlja med kandidati za Nobelovo nagrado za literaturo. Poleg poezije, ki je v jedru njegovega ustvarjanja, piše romane, eseje in razprave. Danes umirjeni in modri 83-letni gospod ima za sabo osupljivo življenjsko pot. Večkrat je nad sabo dvignil roko; večkrat je bil zaprt in mučen; in vendar se ni vdal. Po korejski vojni se je prelevil v budističnega meniha, potem v aktivista in govornika ljudstva. Zadnja desetletja je zagovornik združitve Korej. Slovenijo je obiskal kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina. V pogovoru za oddajo Ars humana je spregovoril tudi o tem, zakaj se pesnik ne prebuja ob zori. Vabljeni k poslušanju! Fotografija: Ko Un na Ptuju; Avtor: Matej Pušnik, 2016

40 min 29 s

03.10.2016

Slovenska umetnostna zgodovina nekoč, danes, jutri

Letos mineva 130 let od rojstva treh velikanov slovenske umetnostne zgodovine: Izidorja Cankarja, Vojeslava Moleta in Franceta Steleta. Z dr. Matejem Klemenčičem in dr. Andrejem Smrekarjem smo osvetlili leta, ko je stroka postavljala svoje znanstvene temelje, se sprehodili skozi njeno zgodovino in razmišljali o izzivih, ki so pred njo.

52 min 23 s

26.09.2016

Veno Taufer o poeziji in sebi

Pesnik, esejist, dramatik in prevajalec Veno Taufer je nedavno objavil zajetno, skoraj osemsto strani obsežno knjigo zbranih pesniških zbirk z dodatkom novih pesmi z naslovom Telemahovi komentarji. Izid knjige je bil povod za pogovor Marka Golje z enim izmed vodilnih slovenskih modernističnih pesnikov. Zato ne preseneča, da sta se pogovarjala predvsem o poeziji, je pa pesnik povedal tudi marsikaj o sebi, prebral pa je tudi pesem Evropa, domá. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

49 min 47 s

19.09.2016

Umberto Galimberti: O ljubezni

"Zakaj knjiga o ljubezni?" se v izhodišču svoje razprave O ljubezni vpraša italijanski filozof Umberto Galimberti. Odgovor se glasi: ker je ljubezen v dobi tehnike dobila povsem drugačno obliko. V dobi, ki je razbila vse družbene vezi, je po Galimbertiju ljubezen bolj kot odnos do drugega postala krčeviti kult osebnega doživljanja, pač v duhu prenapetega individualizma, ki nam ga neprestano privzgaja naša kultura, za katero je drugi le sredstvo za rast lastne osebnosti. O tem in drugih vidikih ljubezni se ob Galimbertijevi knjigi pogovarjamo z njenim prevajalcem Matejem Venierjem.

52 min 38 s

12.09.2016

Vlada Urošević

"Rad bi napisal pesem, ki se je ne bi dalo razložiti in želel bi, da je bralec očaran nad njeno zaprtostjo," pravi Vlada Urošević, makedonski pesnik, pisatelj, prevajalec, literarni zgodovinar in teoretik, ki se je nedavno mudil na Ptuju, kjer je bil častni gost festivala Dnevi poezije in vina. Urošević - v Sloveniji ga poznamo tudi kot avtorja romana Divja liga - je med osrednjimi predstavniki makedonske literarne fantastike, za oddajo Ars humana pa je spregovoril predvsem o svojem razumevanju poezije.

42 min 24 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov