Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Kate Wagner je glasbenica, arhitekturna kritičarka in kolesarska novinarka. Zadnja tri leta podrobno spremlja slovensko kolesarstvo, zaradi podrobnega pokrivanja Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja se je začela učiti slovenkega jezika, več mesecev na leto pa preživi v Sloveniji, kjer jo zanimajo tudi arhitektura, kultura in književnost. Vabljeni k poslušanju pogovora prevedenega v slovenščino. Glas Kate Wagner je posodila Nina Smole (Val 202).
Kate Wagner je glasbenica, arhitekturna kritičarka in kolesarska novinarka. Zadnja tri leta podrobno spremlja slovensko kolesarstvo, zaradi podrobnega pokrivanja Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja se je začela učiti slovenkega jezika, več mesecev na leto pa preživi v Sloveniji, kjer jo zanimajo tudi arhitektura, kultura in književnost. Vabljeni k poslušanju pogovora v angleščini.
Lotos Vincenc Šparovec je pri 21 letih delal na ladji, 9. julija 1993 je padel v morje, nihče ga ni videl. Več ur je bil sredi oceana, mislil je, da bo umrl. O tem (ne)srečnem dogodku je uprizoril odmevno predstavo Človek v morju, v Številkah pa je govoril še o marsikateri drugi temi - begu iz vojske, snemanju prve slovenske grozljivke, treniranju boksa in ragbija ...
Zdrav človek ima tisoč želja, bolan pa le eno - biti zdrav. Kako je, ko pri 24 letih izveš, da imaš raka? Jaka Jakopič je bil mlad nogometaš, ki je to bolezen premagal in se po dveh letih vrnil v vrhunski nogomet. V epizodi je razmišljal o svoji poti, nogometu, sreči pa tudi treh hčerkah. Vabljeni k poslušanju.
Zakaj je v umetniškem in kreativnem delu toliko prekarnosti? Zakaj si številni ne morejo privoščiti nove opreme? In zakaj je marsikdo pripravljen vzeti delo zgolj za reference in ne plačilo? Odgovore pozna raziskovalka Eva Matjaž.
Tilen Artač je že več kot dve desetletji vpet v medijski prostor, kjer nas zabava v Radiu Ga-Ga, ki je ravnokar zaživel v prenovljeni podobi, zadnja leta pa tudi kot voditelj TV-oddaje Kaj dogaja. V Številkah se je razgovoril o obeh medijskih formah, imitaciji, pa tudi drugih temah, kot so glasba, smučanje in sreča.
Mojca Delač je radijska novinarka, ki že vrsto let na prvem programu Radia Slovenija pripravlja poglobljene in analitične oddaje, kot sta Možgani na dlani in Samoumiritev. Vabljeni k poslušanju njenega mirnega glasu, na svoji dlani predstavi marsikatero zanimivost o sebi in delu.
O avtizmu obstaja veliko predsodkov in stereotipov, ki jih v tokratni epizodi razbija Urša Kutnar. Šele pri 31 letih so ji diagnosticirali avtizem, kar ji je spremenilo življenje in pogled na preteklost. Vabljeni k posllušanju.
V srečni sezoni tokrat gosimo Matevža Luzarja, režiserja filma Srečen za umret, ki je razmišljal o ustvarjanju filmov in filmih na sploh. Vabljeni k poslušanju.
V zadnji epizodi v letu 2023 o sreči razmišlja pesnica in urednica Anja Zag Golob.
V tej sezoni obravnavamo srečo in ob tej besedi nikakor ne moremo biti pokra. V tej igri s kartami gre namreč za preplet matematike, psihologije in sreče. Vrata v svet ene najbolj priljubljene igre s kartami nam je odprl Luka Kovač (oziroma Corey Steel, kakršen je njegov spletni vzvedevek). Vabljeni k poslušanju.
V tokratni epizodi smo obiskali gozd. Po dolgem sprehodu je pred mikrofon stopila lastnica gozda, gozdarka, lovka in matematičarka Marija Jakopin, ki je razdrla marsikatero zanimivost o gozdu, upravljanju z njim, pogovor pa seveda ni šel niti mimo knjig in sreče.
Na srečo tokrat gledamo skozi prizmo filozofije. Gostja Olga Markič se je razgovorila tudi o vse večji prisotnosti umetne inteligence in njenih pasti. Vabljeni k poslušanju.
Srečo tokrat iščemo v vzgoji. Je danes bolj permesivna? Kje delamo napake? Smo starši preveč zaščitniški? Kaj bi bilo treba spremeniti? Odgovore pozna doktor Aleksander Zadel, ki razmišlja tudi o odnosih.
Tokrat smo se pogovarjali s pevcem skupine Mi2 in pisateljem Jernejem Dirnbekom. Njegovo delo zaznamuje humor in pregovorno dobra volja, zato je bil idealen kandidat za gosta v sezoni, v kateri se ukvarjamo s srečo. Vzemite si slabo uro in spoznajte Jerneja malo drugače.
Delovna sreča je koncept vodenja in delovanja organizacij, s tem pa ključni dejavnik poslovnega uspeha, sta prepričani Petra Božič Blagajac in Maja Lončar. Ambasadorki delovne sreče razložita koncept in kako priti do sreče na področju, kjer preživimo več kot 13 let. Vabljeni k poslušanju.
Tjaša M. Kos je psihologinja in doktorica psihoterapevtske znanosti. Pri 24 letih je oslepela, pri okrevanju je imela veliko pomoči in podpore, zaradi česar je nadaljevala svojo pot in cilj. Kaj meni o sreči in nesreči? Vabljeni k poslušanju!
Dobrodošli v 10. sezoni Številk, v kateri se bomo ukvarjali s srečo na tisoč in en način. Za uvod predstavljamo nekoga, ki ima srečo v imenu, v javnosti pa se pojavlja ob naravnih nesrečah - z nami je Srečko Šestan, poveljnik državne civilne zaščite. V slabi uri pogovora se je razgovoril o številnih temah: od službe in veseljem, ki ga občuti pri delu z lesom pa do žene, izletov in osebne sreče. Vabljeni k poslušanju.
Knjižno sezono smo začeli z vprašanjem o pomenu knjižničarja, končujemo pa jo s temo o pomenu in vlogi knjižnic. Gostja aktualne epizode je Nina Svetelj iz Mestne knjižnice Kranj. Vabljeni k poslušanju!
Tokrat odpiramo nov žanr, v 20. epizodi knjižne sezone se namreč ukvarjamo s fantazijsko literaturo. Gostja je pisateljica Julija Lukovnjak, ki je ravno izdala drugi roman iz serije o Edgarju Kaosu. Vabljeni k poslušanju!
Neveljaven email naslov