Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • četrtek, 14. jan. 2021

Ars • čet, 14. jan.

04:00
Svitanja


Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.


Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.


Pregled aktualnih glasbenih dogodkov


Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


Pesem velike portugalske pesnice in pisateljice se začne z verzom Četudi smrt, četudi razdejanje in temno se nadaljuje še naslednji verz, toda potem umetnica v sklepnih verzih temo spremeni v svetlobo, pesem pa izveni kot hvalnica življenju.


Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


Figarova svatba v enem samem dnevu naslika štiri letne čase ljubezni: Kerubin in Barbarina trgata njene prve pomladne popke, Figaro in Suzana sta v obdobju vročega poletja, ljubezenski odnos med Bartolom in Marcellino je ledeno zimski, ljubezni grofa in grofice pa se je že dotaknil prvi jesenski hlad.


10:00
Poročila


Georg Muffat je bil prvi, ki je v nemškem govornem prostoru objavil orkestrske plesne suite v francoskem slogu, pisal pa je tudi concerte grosse po Coreliijevem vzoru. Iz njegovih predgovorov je razvidno, da se je dobro zavedal, da je prvi, ki omenjena sloga posreduje rojakom, saj je podrobno opisal posebnosti izvajalske prakse, kot so okraski in načela lokovanja. V predgovorih je poleg tega izrazil upanje, da bo nekoč mogoče združiti italijanski in francoski glasbeni slog. Njegova glasba je imela ključno vlogo pri nastanku te značilno nemške sinteze, ki so jo pozneje poosebljali skladatelji, kot so Bach, Handel in Telemann.


11:00
Poročila


Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.


12:00
Poročila


Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.


13:00
Poročila


Osemnajstega decembra 1988, petindvajset let za tem, ko so v Rusiji njegovo pisanje ožigosali kot »protisovjetsko«, in kmalu po Nobelovi nagradi za književnost, je ruski pesnik in esejist Josif Brodski na Michiganski univerzi v mestu Ann Arbor nagovoril študente zadnjega letnika. Gre za enega najlepših slavnostnih govorov – v njem je mladim posredoval nekaj temeljnih življenjskih modrosti, spregovoril pa je tudi o vrednotah. Govor so leta 1997 zapisali in ga vključili v knjigo esejev Brodskega O žalosti in razumu z naslovom Govor na stadionu. Za oddajo Razgledi in razmisleki ga je prevedla Ana Vipotnik.


Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.


14:00
Poročila


Današnjo oddajo Po belih in črnih tipkah, veliki pianisti in mojstri klavirske igre namenjamo klavirskima skladbama, ki sta objektivno gledano pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje bomo predvajali še obsežno štiridelno Fantazijo v e-molu Antona Rubinsteina, ki jo bo predstavil Leslie Howard.


Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.


Danes v oddaji govorimo o Zgodbah slovenske arhitekture, knjigi, ki je izšla pri založbi Beletrina, napisala pa sta jo Špela Kuhar in Robert Potokar. Predstavljamo tudi razstavo Morgen, v kateri avtorica, vizualna umetnica Nika Ham, na umetniški poligon postavlja človeško telo. Znani so tudi prejemniki zlatih in srebrnih priznanj, ki jih za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.


Ta teden v oddaji gostimo fagotistko Eve Fritz, ki je pred kratkim v naših študiih ob spremljavi Marine Matolić za arhiv posnela skladbi Iz polsna Leona Firšta ter Javorjeva rapsodija Herberta Marinkovitsa v priredbi Dejana Učakarja.

Fagotistka je osnovno šolo obiskovala v Krškem, tam je končala tudi gimnazijski program na Šolskem centru Krško-Sevnica, ves ta čas pa je obiskovala glasbeno šolo Krško in si pridobivala glasbeno izobrazbo pri profesorju fagota Dejanu Učakarju. Je članica Simfoničnega orkestra glasbene šole Krško in Pihalnega orkestra Krško, s katerima je nastopila tudi kot solistka.
V obdobju šolanja se je udeležila več državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih je dosegala prve nagrade in zlata priznanja, trikrat pa je dosegla tudi maksimalno število točk. Svoje znanje je izpopolnjevala pri priznanih fagotistih Dagu Jensenu, Oleju Kristianu Dahlu, Ulrichu Hermannu, Petru Whelanu, Zoranu Mitevu. Leta 2017 je uspešno opravila sprejemne izpite na akademiji za glasbo v Zagrebu pri profesorju Žarku Perišiću. Med študijem je igrala v različnih komornih in orkestralnih zasedbah, med drugim v Orkestru Hrvaške radiotelevizije in Orkestru Hrvaškega narodnega gledališča v Reki. Skupaj z oboistko Tjašo Škvorc je lani izvedla solistični recital v okviru cikla Mladi virtuozi.


Franček Drenovec je leta 2013 objavil študijo Kolaps elite: iskanje normalnosti in naprednosti v majhni evropski državi, pet let pozneje O blaginji in napredku: kratki vodnik po neoliberalizmu, letos pa (prav tako pri založbi *cf., v njeni Oranžni zbirki) še študijo V skritem kraju kapitalizma. Z najnovejšo študijo avtor nadaljuje svojo kritično analizo neoliberalizma. Že v kratkem besedilu pred uvodom v študijo poudarja, da si mora družboslovje povrniti akcijsko sposobnost, pozneje pa med drugim še, da je »nekoč poganjajoči uvoz iz svetovnega jedra v neoliberalizmu postal uvoz družbene degeneracije«. Več o svoji analizi bo povedal Franček Drenovec v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


Čeprav poznamo vsaj pet koncertov, ki jih je Johann Sebastian Bach napisal za solistične orgle, po večini na podlagi Vivaldijeve glasbe, se ni ohranil niti en orgelski koncert z orkestrsko spremljavo izpod njegovega peresa. Drugače je z njegovimi kantatami. Obligatne orgle nastopajo kot solistični instrument v arijah, zborovskih odsekih ali instrumentalnih simfonijah kar osemnajstih kantat in na njihovi podlagi je mogoče rekonstruirati izgubljene orgelske koncerte z orkestrom.


19:00
Pravljica: O povodnem možu, Interpretira Nina Ivanič.


Pesem velike portugalske pesnice in pisateljice se začne z verzom Četudi smrt, četudi razdejanje in temno se nadaljuje še naslednji verz, toda potem umetnica v sklepnih verzih temo spremeni v svetlobo, pesem pa izveni kot hvalnica življenju.


Skupni imenovalec posnetkov ljudskih pesmi, ki jih bomo slišali v oddaji Za en bokal muzike, je, da so nastali v okolici Kamnika in Tuhinjske doline. So po večini iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, v izboru pa bomo slišali preplet starih načinov petja in vsebin preteklosti, kot jih je v oddajah pred desetletji izbral Valens Vodušek …


V Komornem studiu bomo predstavili koncertne posnetke glasbenega dua, ki je 12. avgusta nastopil na 68. Festivalu Ljubljana. V Viteški dvorani Križank sta nastopila ugledna glasbenika: hrvaški kontrabasist Božo Páradžik in nemški pianist Hánsjácob Staemmler. Božo Paradžik se je rodil leta 1969 v Zagrebu. Pri 13-ih letih se je začel učiti igranja na kontrabas pri Tihomirju Vidoviću v Sarajevu, nato je študiral kontrabas pri Jiřiju Húdcu na glasbeni akademiji v Pragi. Profesionalno glasbeno pot je nadaljeval kot orkestrski glasbenik: bil je kontrabasist solist v haaškem orkestru Residéntie in Radijskem simfoničnem orkestru v Stuttgartu, igral je tudi v kraljevem orkestru Concertgebouw in kot vodja kontrabasov v Simfoničnem orkestru Bavarskega radia v Münchnu. Pianist Hansjacob Staemmler se največ posveča komorni glasbi, igra v različnih zasedbah, nastopa pa tudi kot solist. Študiral je pri Géorgu Savi na visoki šoli za glasbo Hannsa Eislerja (ájzlerja) v Berlinu in se izpopolnjeval na mojstrskih tečajih pri Danielu Bárenboimu in Menahému Présslerju. Že med študijem je začel redno nastopati kot komorni glasbenik v ansamblu Berlin s solisti orkestra Berlinske filharmonije. Pestro sestavljen koncertni spored sta posvetila izvedbam skladb, ki izvirno niso nastala za kontrabas in klavir, ampak so priredbe drugih del Ludwiga van Beethovna, Johannesa Brahmsa, Mélaníe Hélene Bonis, Clauda Debussyja in Arva Pärta. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.


22:00
Poročila


22:05
Radijska igra: Fran Milčinski, Mojca Jan Zoran: Butalci


Glasbena medigra.


V oddaji Glasba 20. stoletja spoznavamo bogastvo glasbenih tokovov, ki so oblikovali glasbeno podobo preteklega stoletja.


Pisatelj in dramatik Franz Grillparzer je pomembno zaznamoval avstrijsko književnost 19. stoletja. Rodil se je 15. januarja 1791 na Dunaju. Študiral je pravo, sprva je bil učitelj, nato pa je delal v državnih službah. Uveljavil se je predvsem kot dramatik, njegove igre so uprizarjali po vsej Avstriji in tudi v Nemčiji; od osemdesetih let 19. stoletja je užival veljavo tudi med Slovenci. Postavljali so ga ob bok Goetheju in Schillerju, njegove igre Sapfo, Prababica in Ljubezni in morja valovi so igrali tudi v slovenskih gledališčih. Zato je presenetljivo, da smo prvi prevod Grillparzerjevega pisanja v slovenščini, noveli Revni goslar in Sendomirski samostan (nastali sta v letih 1848 in 1817), v knjižni obliki dobili šele pred desetimi leti. V Literarnem nokturnu boste slišali odlomek iz Revnega goslarja v prevodu Ane Jasmine Oseban. Prvoosebna pripoved je postavljena na Dunaj v predmarčnem času. Ob proščenju pripovedovalec v množici ugleda nenavadno podobo: goslarja, ki igra popolnoma drugače kot drugi.


23:59
Slovenska himna


26:50
Jedrt Lapuh Maležič: Napol morilke
58:32
Klarinetist Julian Bliss in pianist James Baillieu v Londonu
50:38
Baletna glasba
54:37
Radio Študent po pol stoletja na razpotju, kulturno življenje pa se odvija naprej
33:51
Monpa, Indija
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov