Gost po polnoči bo Boris Krabonja, profesor na srednji ekonomski šoli v Mariboru in zakoniti zastopnik mariborskega dobrodelnega društva UP-ornik. Društvo s svojimi prostovoljci pomaga pri reševanju stisk ljudi, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin ostali sami, brez kakršne koli pomoči in odrinjeni na rob družbe. Slišali boste tudi pogovor z Liljano Jarh, vodjo projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh, in razmišljanje o tem, kaj prinaša Sloveniji naziv Evropska gastronomska regija leta 2021.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Neki zenovski mojster je nekoč dejal: “Cilj je dosežen, preden greš na pot. Preden se zgane jezik, je vse izrečeno.” Morda mislimo, da gre pri tem le za veliko pot do razsvetljenja, ki jo je začrtal Buda, in za njegov znameniti molk, s katerim naj bi učil veliko bolje kot z vsemi svojimi besedami. Vsekakor ta zenovski rek meri tudi na te vzvišene resničnosti, vendar se, kot je pravilo v zenu, navedene besede nanašajo tudi in še zlasti na čisto vsakdanje početje ljudi, na naš vsakdanji tu in zdaj. Šele če to razumemo, lahko morda vsaj zaslutimo tudi vzvišeno resničnost razsvetljenja. Navedeni rek govori namreč tudi o tem, da v našem prizadevanju, da bi dosegli različne cilje, pogosto izgubljamo sami sebe, zato smo razočarani, ko jih dosežemo. Morda smo tedaj še bolj razočarani, kot če jih ne.
Navedeni rek govori tudi o tem, da naše besede pogosto izzvenijo v prazno, in to toliko bolj, kolikor bolj si prizadevamo, da bi dosegle svoj namen. Zdi se namreč, da pri svojih prizadevanjih pozabljamo na nekaj bistvenega, namreč nase. Pozabljamo na to, da smo sami izhodišče in cilj svojih prizadevanj. Ne v zoženem egoističnem smislu, na skrbimo le za svoje koristi in škodo, pa si tega vedno ne priznamo, pač pa v globljem pomenu besede: da smo veliko več kot vsi naši cilji. Prav tako vse naše besede pričajo o tem, kar dejansko smo, vendar gre za pričevanje, ki presega to, kar povemo z besedami. Zato je dobro, če od časa do časa pogledamo sami nase z drugačnimi očmi, tako da se prepoznamo kot izvor in cilj vseh svojih prizadevanj, kot tisto, kar je za vsemi dosežki in izgubami, za našimi besedami in molkom. Prepoznamo se v tem, da smo, čeprav nismo "nekaj". Razumemo, zakaj smo na cilju, preden stopimo na pot, in zakaj je vse izrečeno, še preden kaj izgovorimo.
Tedaj se nam bo morda razkrila tudi velika pot razsvetljenja, na katero brez dvoma meri navedeni zenovski rek. Ugotovili bomo, kako velikanski pomen ima to, kar prav zdaj počnemo ali govorimo, če to gledamo ob neulovljivem obzorju tega, kar res smo. Navidezno mahni koraki ozaveščanja tako postanejo neposredni del “Velike poti”. O tem priča nadaljevanje prej omenjenega zenovskega reka, ki se glasi:
“Čeprav vsak korak sledi koraku, ostane še mnogo velikih skrivnosti.”

Po Mojci Pokrajculji bomo prihodnja štiri jutra preživeli v družbi dečka in povodnega moža. Pravljica O povodnem možu je slovenska ljudska pravljica, ki izhaja iz Prekmurja, obstaja pa več različic. Našo bere Matej Juh, zapisal jo je Andrej Šavli. V prvem delu povodni mož reši dečka, ki pade v vodo, in ga odnese v svoj podvodni grad ...

Zavod za varovanje kulturne dediščine je ob 80-letnici arhitekta, konservatorja, mednarodnega raziskovalca, visokošolskega predavatelja ter ustanovitelja zbirke Korpus arhitekture Slovenije, Petra Fistra, pripravil spletno razstavo. Njegovo pionirsko delo je bistveno prispevalo k razumevanju potrebe po varovanju kulturne dediščine, je zapisala Maja Avguštin, ki vodi projekt. Razstava je tudi pregled konservatorskega dela Fistra, ki je v osmih letih službovanja v Kranju do leta 1974 v takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj kot prvi arhitekt konservator izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Revitalizacijski načrti starih mestnih jeder so povezovali projektante, občine in domačine. Ti so bili veseli ureditve okolja. Dr. Peter Fister je izdelal načrte za več kot 40 spomeniško zavarovanih vaških jeder v Sloveniji in drugje po Evropi.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Naši možgani ves čas procesirajo celo kopico informacij. Tudi ko spimo. Tudi ko počivamo, tudi ko se nam zdi, da se jutro šele zaspano začenja in smo še čisto počasni in … ne ravno v bleščeči formi. Zvesti poslušalci se boste spomnili epizode, v kateri smo govorili o Sindromu Charlesa Bonneta in o tem, kako naši možgani vidijo tudi, ko oči ne vidijo več ali vidijo slabše. Dr. Avital Hahamy je skupaj s skupino raziskovalcev preučevala te privide pri slepih ljudeh in to, čemur rečemo spontan odziv naših možganov. Mojca Delač jo je poklicala v Veliko Britanijo in – možgani so kmalu dobili osrednjo pozornost v pogovoru.

Najpogostejši vzrok prometnih nesreč ostaja neprilagojena hitrost in neupoštevanje prometnih predpisov. Na varnost v prometu pozimi pa lahko poleg nezavidljivega stanja cest še dodatno vplivata poledica in sneg pa tudi veter, mokro cestišče in megla. Razmere se lahko zelo hitro spreminjajo, kar voznikom pogosto povzroča nemalo preglavic. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo zato govorili o tem, kako voziti v zimskih razmerah, da bo pot čim bolj varna. Naš gost bo inštruktor varne vožnje pri AMZS Danijel Granda.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo o resničnosti in točnosti informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa to, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj test PCR večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? V Ultrazvoku bo tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarjala najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Fotografije: avtorja Resman Rus, K., in Kolenc, M., Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posnet z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.

Marta Mikuž bo marca dopolnila 92 let, a bi ji zaradi njene živahnosti, zvedavosti, bistrih misli in pogleda na svet lahko pripisali tudi desetlejte manj. Prihaja iz Črnega Vrha nad Idrijo, tam je v nekdanjem znanem hotelu Bor dočakala tudi upokojitev. Delala je v kuhinji in kot se spominja, so gostom, takrat po večini Italijanom in Nizozemcem, po naročilu pripravljali tudi znamenite idrijske žlikrofe. Zadnjih nekaj let živi pri hčerki v Mirnu. Selitev na drugi konec Primorske ni bila ovira, da si ne bi našla novih aktivnosti. Pred epidemijo je bila namreč zelo zaposlena: vsak dan je od 10.00 do 14.00 obiskovala dnevne aktivnosti v tamkajšnji Hiše dobre volje in si tako našla novo družbo, ki jo zdaj že zelo pogreša. Morda bo posnetek pogovora, ki ga je Ana Skrt posnela že konec poletja, poslušala na tablici. Kljub zavidljivi starosti si je namreč zaželela, da jo vnuki naučijo uporabe novih tehnologij.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Korona obdobje je zaradi izrazitih sprememb v vsakdanjem življenju ljudi naplavilo tudi oblutno več duševnih stisk. Predvsem na podeželju pa je govoriti o duševnem zdravju še vedno tabu tema. Morda je prav zato med vsemi poklici delež samomorilnosti najvišji prav med kmeti. Koliko sploh vemo o stresu, o medgeneracijskih trenjih, o duševnih stiskah kmečkega prebivalstva, ki spodjedajo vitalno moč podeželja? Potrebe po podpori na tem področju so velike. Kje so korenine stisk in kako si pri iskanju rešitev lahko pomagamo z izkušnjami iz tujine?

O vsem tem Jernejka Drolec in gostje v studiu:
- Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine;
- Duška Knežević Hočevar, antropologinja iz ZRC - SAZU;
- Toni Kukemberger, mladi kmet iz Trebnjega in
- Marjan Dolenšek, svetovalec za kmetijsko in gozdarsko tehniko, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana in Gozdarski inštitut Slovenije.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

… končno sprejme svojo drugačnost.\t\t\t\t\t
Pravljico pripoveduje Uroš Smolej.
Napisala jo je Zdenka Kokotec.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 2003.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.


Tokrat v oddaji predvajamo glasbo Ansambla Roberta Zupana, ki se zgleduje po tradiciji Ansambla Slavka Avsenika. Kvintet s pevskim triem je recept, na katerega prisega vodja ansambla Robert Zupan, in kot piše na njihovi spletni strani, narodnozabavna glasba iz Slovenije, ki jo pišejo Slavko Avsenik, Vilko Ovsenik, pa tudi člani ansambla Roberta Zupana.

Letos bo minilo 110 let od rojstva in 15 let od smrti do sedaj edinega arabskega nobelovca za književnost Naguiba Mahfouza. Edward Said je nekoč zapisal: »Preden je Mahfouz leta 1988 prejel Nobelovo nagrado so ga zunaj arabskega sveta poznali samo študenti arabskih in bližnjevzhodnih študij in to predvsem kot avtorja slikovitih zgodb o življenju kairskega nižjega srednjega razreda. Leta 1980 sem si prizadeval, da bi newyorški založnik, ki so ga zanimale knjige avtorjev iz »tretjega sveta«, izdal več del tega velikega pisatelja, vendar je po kratkem premisleku moj predlog zavrnil. Ko sem se pozanimal zakaj, mi je rekel (ironije ni bilo opaziti), da je arabščina kontroverzen jezik.« Leto 1988 je torej poneslo Mahfuzovo ime po svetu, v slovenščini pa smo na prvi prevod njegovega dela čakali vse do leta 2005. Takrat je Barbara Skubic poslovenila prvi roman Kairske trilogije Pot med palačama. V letih pozneje smo v slovenščino dobili še drugi in tretji del znamenite trilogije ter dve zbirki kratke proze Ogledala in Pravi čudež. Leta 2006 preminuli pisatelj je sicer napisal kar 34 romanov in več kot 350 kratkih zgodb.
Kairska trilogija velja za enega od vrhuncev njegovega opusa. V njej nas popelje v dom Ahmeda. V treh romanih, ki jih je pisatelj poimenoval po kairskih ulicah, spremljamo tri generacije Ahmedove družine, časovni lok se vije od sredine velike vojne do skoraj konca druge svetovne vojne. Na primeru življenja in vsakdana članov družine Mahfouz slika zapletene politične okoliščine kraja in časa ter izriše portret egipčanske družbe začetka 20. stoletja.
Literarni večer o trilogiji, ki je nastal leta 2011, je pripravila Barbara Skubic.
Vabljeni k poslušanju!

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Nastopajoče na kantavtorskem festivalu Kantfest je prejšnje leto namesto občinstva v Rušah pozdravilo virtualno občinstvo. Mednarodna komponenta festivala je tokrat odpadla, namesto na odru pa so se kantavtorice in kantavtorji soočili s snemanjem v studiu. Pa vendar je tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto uspelo: zlato kanto je prejel Primož Vidovič, srebrno Blaž Mencinger, bronasto oziroma nagrado silence fiction za tujejezične pesmi si je prislužil Duo 3RMA, spletno občinstvo pa je najbolj prepričal Andrej Vilčnik. O razvoju festivala in smernicah domače kantavtorske glasbe smo se pogovarjali z organizatorjem festivala Petrom Andrejem in članom strokovne žirije Janijem Kovačičem, nekaj besed pa sta povedala tudi dobitnika dveh izmed štirih tokratnih nagrad: Primož Vidovič in Blaž Mencinger.

Pisatelj in dramatik Franz Grillparzer je pomembno zaznamoval avstrijsko književnost 19. stoletja. Rodil se je 15. januarja 1791 na Dunaju. Študiral je pravo, sprva je bil učitelj, nato pa je delal v državnih službah. Uveljavil se je predvsem kot dramatik; njegove igre so uprizarjali po vsej Avstriji in tudi v Nemčiji. Od osemdesetih let 19. stoletja je užival veljavo tudi med Slovenci, postavljali so ga ob bok Goetheju in Schillerju, njegove igre Sapfo, Prababica in Ljubezni in morja valovi so igrali tudi v slovenskih gledališčih. Zato je presenetljivo, da smo prvi prevod Grillparzerjevega pisanja v slovenščini, noveli Revni goslar in Sendomirski samostan (nastali sta v letih 1848 in 1817), v knjižni obliki dobili šele pred desetimi leti. V Literarnem nokturnu boste slišali odlomek iz Revnega goslarja v prevodu Ane Jasmine Oseban. Prvoosebna pripoved je postavljena na Dunaj v predmarčnem obdobju. Ob proščenju pripovedovalec v množici ugleda nenavaden prizor: goslarja, ki igra popolnoma drugače kot drugi.