Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo eni najopaznejših francoskih skladateljic in pianistk druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja, Cecile Chaminade. Glasbena urednica Tjaša Krajnc vas v peti oddaji vabi k poslušanju njenih razpoloženjskih skladb za klavir s paleto različnih občutij: od nežnosti, zamaknjenosti, žalosti do tolažbe in elegičnosti ter spominjanja.

Od doseganja enakopravnosti med spoloma v svetu smo še svetlobna leta daleč. Celo več: pandemija bi lahko izničila ves napredek, narejen v preteklega četrt stoletja. Hkrati grozi, da bo še 47 milijonov žensk in deklic zdrsnilo pod prag revščine. Evropska unija si prizadeva za prednostno reševanje problema povečanja domačega nasilja, skrb vzbujajoči pa so zlasti retrogresivni trendi v nekaterih članicah glede spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic.

Oddajo namenjamo Mladinskemu pevskemu zboru Glasbene matice Trst, ki je nastal leta 1975, ko je zborovodja Stojan Kuret razdelil tedanji otroški zbor na mlajše in starejše pevce. V prvih letih je nastopal na šolskih prireditvah, kmalu pa je prerastel okvir šolskega zbora in od leta 1980 naprej dosegel vrsto pomembnih priznanj na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih. V njegovi izvedbi bomo poslušali dvanajst otroških skladb Marija Kogoja, ki so prvič izšle leta 1924 v Trstu, in otroške ljudske pesmi Slovencev v Italiji , ki jih je na pobudo rimske založbe Pro Musica Studium za mlade pevce priredil tržaški skladatelj Pavle Merku.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

V oddaji se oziramo po zmagovalcih Berlinala, ogledali smo si prvi premieri spletnega Kinodvora, filma Asistentka režiserke in scenaristke Kitty Green in Poletje '85 Francoisa Ozona, na Televiziji Slovenija pa se s filmom Vsi drugi se imenujejo Ali začenja cikel del Rainerja Wernerja Fassbinderja. Na kratko govorimo tudi o viziji Nacionalnega sveta za kulturo glede prihodnosti slovenske kinematografije.

Urban Koder je ustvaril neprecenljiv opus, ki tvori pomemben del v mozaiku glasbene zakladnice slovenske ustvarjalnosti in prispeva h kulturni identiteti naroda. Ustvarjal je pretežno šansone ter pisal glasbo za številne otroške in igrane radijske igre in gledališke predstave. Rad je ustvarjal za film, saj je napisal glasbo za kar 20 celovečernih in štiri dokumentarne filme, deset televizijskih nadaljevank, 15 kratkih animiranih filmov. V tretji iz niza oddaj, ki jih posvečamo Kodru, bomo predvajali glasbo k filmoma Čas brez pravljic in Ljubezen nam je vsem v pogubo.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Za roman Figa, ki ga letos berejo maturanti, je Goran Vojnović pred štirimi leti prejel že tretjega kresnika. Žirija je takrat zapisala, da v Figi prefinjeno odpira temeljna vprašanja našega bivanja, od odgovornosti, svobode, do človekove zmožnosti bližine, hkrati pa je Vojnoviću uspelo ta vprašanja iztrgati abstraktnosti in jih živo umestiti v konkretne zgodovinske trenutke. Figa bo zdaj doživela tudi gledališko adaptacijo, in sicer na velikem odru ljubljanske Drame. Ob predstavi Figa pa se bomo v današnji oddaji dotaknili tudi premiere komične opere Hči polka v Mariboru in vas povabili k spremljanju tretjega koncerta cikla VIP Slovenske filharmonije z glasbo Bacha in Schütza. Koncert bomo neposredno prenašali na naših radijskih valovih.

Sodobne družbe se danes srečujejo s številnimi problemi in izzivi, od podnebno-ekološke krize, širokega uvajanja tehnologij umetne inteligence do naglega širjenja vse bolj negotovih oblik dela, če naštejem le nekaj med seboj zelo raznolikih primerov. A vse bolj jasno se kaže, da rešitve, ki so bile nekdaj, v drugačnih družbenih pogojih, učinkovite, danes pogosto ne zadoščajo več. Treba je iskati nove odgovore ali prilagoditi stare.

Ljudje so se pravzaprav skozi vso zgodovino na vsakokratne pogoje in omejitve odzivali z iskanjem novih pristopov oziroma z novimi reinterpretacijami že poznanih načinov delovanja, povezovanja, vzpostavljanja skupnosti. Govorimo o socialnih oziroma družbenih inovacijah. Gre za pojem, ki je pri nas sorazmerno spregledan, čeprav nam njegova konkretna vsebina nikakor ni neznana; sem lahko namreč prištejemo celo paleto različnih pristopov, od socialnih podjetij do najrazličnejših novih oblik organiziranja in družbene participacije.

Kako socialne inovacije nagovarjajo sodobni družbeni trenutek in kaj lahko ponudijo, bomo v tokratnih Podobah znanja preverili v pogovoru s sociologijo dr. Srno Mandič s Centra za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

"Da v nekem konkretnem okolju s konkretnimi ljudmi gradimo, vzpostavljamo socialne inovacije, to prinaša novosti, to prinaša tveganja. To prinaša tudi veliko pogovarjanja, skupnega učenja in povezovanja. Ljudje, ki se tega lotijo, vzpostavijo neki skupnostni odnos."

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Eden najvidnejših in najbolj priznanih ustvarjalcev na polju fotografije v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas, je skoraj tri desetletja neprekinjeno interpretiral ulične situacije ter ustvaril izjemno obsežen cikel samorefleksivnih avtoportretov, hkrati pa je izčrpno dokumentiral alternativno sceno v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Obe plati njegovega delovanja zdaj predstavlja njegova prva obsežnejša posthumna razstava v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani.

Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

Johann Christoph BACH: Es ist nun aus mit meinem Leben / Življenje moje je končano
Heinrich SCHÜTZ Musikalische Exequien | Pogrebna glasba
Anton BRUCKNER Messe Nr. 2 e-Moll | Maša št. 2 v e-molu

Zbor in Orkester Slovenske filharmonije
Philipp von Steinaecker – dirigent

Dragi poslušalci, v nocojšnji oddaji bomo predvajali drugi del koncerta Ansambla Correspondances, ki je maja, leta 2019 v studiu 104 Francoskega radia uzvočil glasbo za veliki teden izpod peres Michela-Richarda de Lalanda in Marca-Antoina Charpentierja ter iz zakladnice gregorijanskega korala.

Posvetili se bomo de Lalandovima uglasbitvama O sreči izvoljenih in nesreči zavrženih in psalma Miserere ter Charpentierjevi uglasbitvi marijanske antifóne Ave Regina caelorum in pesmi slédnice Stabat Mater.
Solistka bo sopranistka Sophie Karthäuser, Ansambel Correspondaces bo vodil Sébastien Daucé.