Na nočni obisk prihaja biologinja Nika Leben, ki je v zadnjih 15 letih svojo skrb posvetila eksotičnim živalim. V zatočišču, ki ga vodi, je danes že več kot 250 živali. Med njimi najdemo anakondo, zelene legvane, različne vrste pitonov, kajmana očalarja in še bi lahko naštevali. Čeprav se po besedah Nike Leben eksotične živali na človeka manj navežejo, vseeno vedo in čutijo, katere roke skrbijo zanje. Kako poteka njeno delo, boste izvedeli po polnoči. Voditelj bo Aleš Ogrin.

Mandeep Kaur in Sukhbir Singh prihajata iz Pandžaba. Mandeep je pevka, Sukhbir pa dela v logistiki. Kaj ju je pripeljalo k nam? Zanimiva in precej ovinkasta pot … Sukhbir je študiral na Poljskem, ko je doštudiral, je pri nas dobil pripravništvo, ki se je nadaljevalo v redno zaposlitev. Sukhbir je v Sloveniji že pet let. Mandeep pa dve; pridružila se mu je, ko sta se poročila. Podrobnosti pa v reprizi Drugega pogleda, ki ga je pripravila Darja Pograjc.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

SVEČA je bila človekova neločljiva spremljalka dolga tisočletja. Pomagala mu je pri delu in opravilih takrat, ko je sonce zašlo in je nastopil čas teme, svet skrivnostnega in neznanega. Sveča pa je imela za človeka tudi religiozni pomen, še posebej v krščanstvu, saj je predstavljala Kristusov nauk, človekovo pot k odrešenju. V tako imenovanem tretjem, nerazvitem svetu praktični pomen sveče za človeka še ni povsem zbledel. Za sodobnega človeka v razvitem svetu pa sveča predstavlja le še romantiko ali pa povezanost z religioznostjo, lahko bi rekli tudi s sodobno duhovnostjo.

Ste kdaj opazovali svečo in videli, da omogoča, da ustvarja svetlobo, nekakšno živost časa navzven, s tem da izgoreva navznoter, skozi stenj, skozi njeno lastno bistvo, skozi svojo srčiko?

Kaj pa človek? Ali človek na poti k modrosti, na poti samospoznavanja prav tako ne izgoreva navznoter, skozi stenj, ki ga predstavljajo njegova mnenja, prepričanja, čustveni in miselni vzorci? Takšno notranje izgorevanje človeku velikokrat povzroča bolečino ali celo trpljenje, saj običajno predstavlja minevanje nečesa starega. Človek se tega krčevito oklepa, saj staro, morda zanj škodljivo ali neprimerno in četudi se tega želi znebiti, vendarle predstavlja nekaj znanega, nekaj, kjer človek ve, kaj pričakovati. Hkrati pa se tisti, ki na tej poti ne obupa, zaveda, da brez takšnega izgorevanja, brez notranjih krčev in bojev, ni prostora, da bi se zgodilo ali v njegovo življenje prišlo kaj novega. Čeprav morda človek sluti, da bi ga to osvobodilo, pa ga je tega strah, saj novo pomeni neznano oziroma negotovo. Ampak ali ni prav največje bogastvo in mik tega buhtenja življenja prav v tem neznanem, v dejstvu, da nikoli povsem zagotovo ne moremo vedeti, kaj bo prinesel naslednji trenutek, naslednji dan?

Povedati želim, da je povsem razumljivo, kako se mi sami in seveda tudi drugi ljudje težko spreminjajo, četudi gre še za tako majhne stvari. In da moramo biti prav zato drug z drugim potrpežljivi, razumevajoči in ljubeči. Da bi lahko vsakdo v ta svet prinašal nekaj, kar bi predstavljalo in pomenilo svetlobo tudi drugim, ne le njemu samemu, pa mora včasih v njem izgoreti kaj starega. Da bi imeli pri tem več volje in poguma, nam lahko pomaga tudi razmišljanje o sveči – čeprav ne bomo nikoli vedeli, ali pri tem, ko izgoreva navznoter in sveti drugim navzven, čuti bolečino in ali jo je v tem izgorevanju tudi kaj strah njenega dokončnega izgoretja …

V tednu, ko mineva deset let od uničujočega potresa (ter njegovih posledic) na Japonskem, v Petku brez pravila spomnimo na ključna navodila, kako ravnati pred potresom, med njim po njem. Vsa so zbrana na spletni strani Uprave Republike Slovenije za zaščito, od teorije pa prehajamo tudi v prakso. Marko Bručan je človek terena. Bil je na številnih intervencijah po svetu, leta 2009 pa je bil celo vodja misije Mednarodne organizacije reševalnih psov, ki je po potresu v Indoneziji pomagala pri iskanju in reševanju preživelih.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V lepih in sončnih dneh ob koncu zime sadjarji začnejo rez sadnega drevja, ki jo lahko odlično kombinirajo z zimskim oziroma spomladanskim škropljenjem z bakrovimi pripravki. To škropljenje preprečuje bolezni in Plantellina strokovnjakinja Mira Arh svetuje, da ga opravite dvakrat, če se le da. Dobro je škropiti takoj po rezi, ker tako razkužimo rane, pozneje ko režemo rastline, večja je možnost za okužbo.

Staro prepričanje je, da se na gregorjevo ptički ženijo. Otroci so zato nekoč po grmih iskali sladke dobrote, ki naj bi ostale po ptičji ženitvi. Ta šega je danes pozabljena, se pa v teh zgodnjepomladnih dneh okoli grmov sukajo vestni vrtnarji, ki morajo okrasne grmovnice pripraviti na pomlad in poletje. Pomladna rez, sajenje, presajanje, gnojenje, vse to so ta hip aktualne teme tudi v okrasnem vrtu in o njih bomo govorili s Petrom Ribičem z Biotehniškega centra Naklo.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Še nekaj drugih tem iz oddaje:
- Zdravstvenemu domu Ptuj priznanje za poslovno odličnost; kako mu v teh časih uspeva vzorno poslovanje na visoki strokovni ravni?
- Tveganje za energetsko revščino se je med epidemijo še povečalo; najbolj so ogroženi brezposelni, upokojenci in malo plačani delavci
- Kako pomagati beguncem do zaposlitve in jim s tem omogočiti samostojnost? Odgovore bo skušal poiskati nov mednarodni projekt

Kako je Evropski parlament – na tajnem glasovanju – glasove milijona volivcev tako rekoč razglasil za ničvredne? Kaj smo se naučili iz katastrofalne nesreče v jedrski elektrarni Fukušima pred desetimi leti? In česa se državljani nismo naučili v letu epidemije koronavirusne bolezni, so se pa marsičesa naučile oblasti nekaterih držav?

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V tednu, ko so šli po dolgih mesecih omejitev vsi dijaki končno spet v učilnice, prvi gostje pa na vsaj nekatere gostinske terase, je vlada še za mesec dni podaljšala epidemijo. Po več kot 140 nočeh je ohranila tudi tako imenovano policijsko uro, čeprav je ta po mnenju epidemiologov nepotrebna. V Tedenskem aktualnem mozaiku preverjamo, ali bomo do poletja cepili vsaj polovico prebivalcev in s tem tlakovati pot nazaj v običajno življenje. Ocenjujemo prvo leto vlade, ki ji priznavajo dokaj uspešno blaženje gospodarskih posledic epidemije, a hkrati očitajo spodkopavanje neodvisnosti sodstva in medijev, zdaj je v ospredju STA. Komentiramo ozadje in posledice izbora domačega Kolektorja za graditev drugega železniškega tira ter poudarjamo še nekaj državnih naložb – od Telekoma do Teša. Gospodarstvo je tudi v ospredju orjaškega svežnja pomoči zaradi epidemije v Združenih državah Amerike. Kritični pregled tedna z Erno Strniša in kolegi.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na gregorjevo se v Samoumiritvi znova posvečamo odnosom. Varnost je temelj v njih in kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v pogovoru z Mojco Delač, se moramo, če se pojavijo vrzeli, z njimi ukvarjati, jih nadomeščati in premoščati. Pomembno je torej, da znamo te vrzeli premagati , če tega ni, še ni pravi odnos. Zakaj, izveste v tokratni epizodi.

Ljubezen … Tista, ko ti srček razbija … je v resnici čisto blizu …
Pripoveduje: Tanja Potočnik.
Napisala: Izabel Abedi.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

V oddaji se ustavljamo na Japonskem, kjer že več kot štiri desetletja živi Igor Leiler, ki se v Kjotu ukvarja z gostinstvom in v svoji restavraciji Pikapolonca Japonce seznanja s slovensko kulinariko. Nekoliko podrobneje je povedal tudi, kako deluje v razmerah pandemije, spomnil pa se je tudi na potres in nesrečo v Fukušimi, od katere prav zdaj mineva deset let. Predstavljamo tudi zgodbo novega lektorja slovenskega jezika v Beogradu Nejca Robide, ki se je v srbsko prestolnico preselil prav sredi epidemije in novo študijsko leto na tamkajšnji Filološki fakulteti začel v popolnoma drugačnih razmerah, kot jih je bil vajen. Pomudili smo se tudi pri slovenskih rojakih v Avstraliji in se z Marto Magajna pogovarjali o trenutnih razmerah v deželi tam spodaj , kjer so se pred kratkim sešli predstavniki slovenskih organizacij iz Novega Južnega Welsa in organizirali Odbor za slovesno zaznamovanje 30.letnice samostojne Slovenije. Seznanjamo pa vas tudi s spletnim seminarjem za slovenske učitelje z južne poloble, ki prav te dni poteka v organizaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Zavoda za šolstvo.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli, očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico, zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji namreč poteka v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.