Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • petek, 23. apr. 2021

Ars • pet, 23. apr.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Marjan Kozina je bil eden najpomembnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja. Bil pa je tudi plodovit in duhovit pisatelj in prevajalec - pisal je o glasbeni teoriji, estetiki, umetnikovi vlogi, pa tudi potopise in drugo. Mojster peresa se je loteval strokovnih tem, ki jih je zajel v knjigah "ABC glasbe"' in "Svet operne glasbe", obravnaval splošne človeške teme - »O človekovi dejavnosti" in napisal celo knjigo »Veseli potopisi«.

11:00
Poročila

Organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se je stanje na tem področju v obdobju epidemije marsikje še poslabšalo. Tudi Evropa pri tem ni izjema. Evropska unija sicer človekove pravice postavlja na vrh svojih skupnih vrednot in je ob nekaterih kršitvah teh pravic v svetu zelo glasna, ji pa kritiki pri tem vprašanju očitajo dvoličnost in molčanje, ko se kršitve dogajajo pri njej doma.

V oddaji predstavljamo glasbo madžarskega skladatelja Zoltána Kodálya, njegovo zborovsko delo z naslovom Noči v gorah. V njem je izrazil svojo globoko ljubezen do gora. Cikel, ki ga je namenil ženskim glasovom, vsebuje pet pesmi. Prvo je napisal leta 1923, zadnjo leta 1962. Pod vodstvom Miklósa Szabe bo delo izvedel Dekliški pevski zbor Győr.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Enourni sveži pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

14:00
Poročila

V noči z nedelje na ponedeljek bo Ameriška filmska akademija podelila oskarje. Gre za enega še vedno najbolj gledanih dogodkov, ki pa ga v zadnjih letih vseeno spremlja vedno manj ljudi. V naši oddaji se oziramo k letošnjim favoritom. Poleg tega se posvečamo filmom, v katerih najdemo posvetila kinu kot prostoru filmske magije in razmišljamo o filmski klasiki Cesta Federica Fellinija, ki bo ta teden na ogled na Televiziji Slovenija v rubriki Kinoteka.

V današanji oddaji Filmska glasba se bomo prepustili prepoznavnim melodijam iz zakladnice slovenske filmske glasbe.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Kako pametna so lahko današnja mesta in vasi? Digitalizacija je na številne načine že temeljito spremenila naša življenja, a vendarle naj bi bili šele na začetku tega procesa, na katerega se tudi zelo veliko stavi; tako z vidika nadaljnjega gospodarskega razvoja in postpandemičnega okrevanja. Digitalizacija je tudi kot ključno orodje, ki bi nam lahko pomagalo reševati številne okoljske in družbene probleme današnjega časa. Seveda pa dobri učinki digitalne transformacije niso samoumevni in t. i. pametne rešitve morajo tudi resnično biti pametne. Pametno načrtovane in celostno umeščene v prostor in družbo, če naj imajo res želene učinke.
Današnja gostja Podob znanja je dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka v laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, vodja digitalnega inovacijskega središča 4PDIH in tudi članica novoustanovljenega Strateškega sveta za digitalizacijo.
O razpisu za pametna mesta in vasi, ki je primarno namenjen nakupu senzorjev:
"Če nimamo ljudi, ki bi znali uporabljati podatke, ki jih senzorji zagotovijo, oziroma ki bi znali razviti ustrezne aplikacije, potem nismo z nakupom senzorike naredili nič. A tudi to ni dovolj. Če nimamo ljudi, ki bi te aplikacije uporabljali, cilj ni dosežen."
Digitalna orodja omogočajo marsikaj koristnega, ne smejo pa biti sama sebi namen.

* Ludwig van Beethoven: 32 variacij na originalno temo v c-molu
* Hugo Alfvén: Skärgardsbilder - Slike arhipelaga, op. 17.
* Wilhelm Stenhammar: Spätsommernächte - Pozne poletne noči, op. 33.
* Frederic Chopin: Etuda št. 24 v c-molu, op. 25/12
* Johann Sebastian Bach: Preludij in Fuga v c-molu, BWV 847
* Wolfganga Amadeus Mozart: Fantazija v c-molu, K. 475

Pod okriljem Galerije Jakopič je nastal obsežen dokumentarno-razstavni projekt o slovenski fotoreportaži. Avtorji razstave Marija Skočir (MGML), dr. Ilija Tomanić Trivundža (FDV UL) in dr. Jan Babnik (Membrana) po dveh letih raziskovalnega dela in mnogo prelistanih straneh časopisov in revij predstavljajo do zdaj najcelovitejši pregled slovenske reportažne fotografije. Razdeljen je v tri večje tematske sklope: Identiteta, Moč in Vsakdanje, kakor so naslovljene tudi obširne publikacije s strokovnimi članki o različnih temah, ki se tako ali drugače dotikajo fotoreportaže. Od prvega poskusa njenega zgodovinjenja in vzpostavitve terminološkega aparata do pregleda sodobnega stanja z navezavami na specifične teme. Na drugi strani, kakor so projekt naslovili, je predvsem platforma, ki z vzpostavljene osnove želi nadaljevati raziskovanje in podpreti javni diskurz o slovenski fotoreportaži. Za Likovne odmeve ga predstavljata Marija Skočir in dr. Ilija Tomanić Trivundža.

19:00
Pravljica: Ribica in hrast / Rdeča kapica, interpretira Alenka Svetel

Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Vabimo vas k poslušanju posnetka tretjega koncerta iz cikla 6. Filharmoničnega festivala baročne glasbe, ki je bil 15. januarja letos Slovenski filharmoniji.
Glasbeni večer je imel naslov Sprehod po baročni Italiji - v njem so namreč nastopili člani Orkestra Slovenske filharmonije, ki so predstavili dela petih italijanskih baročnih mojstrov: Arcangela Corellija, Francesca Marie Veracinija, Francesca Duranteja, Tomasa Albinonija in Antonia Vivaldija. Dirigent je bil Alfredo Bernardini - sicer tudi avtor programske zasnove festivala. Avtor spremne besede, ki nas bo vodila med skladbami današnje oddaje, pa je Domen Marinčič.

22:00
Poročila

Tokrat bomo predvajali posnetek koncerta renesančne zborovske glasbe, prepletene z orgelskimi improvizacijami, ki ga je v izmenjavo Evropske zveze radijskih postaj posredoval nemški radio Kultur iz Berlina. Slišali boste posnetek petega iz niza sedmih koncertov Berlinskega glasbenega festivala, ki je bil septembra lani v Berlinski filharmoniji. Tam so šestnajstega septembra lani nastopili člani Komornega zbora RIAS iz Berlina in organist Martin Baker, vodil jih je Justin Doyle.
Doyle že vse od leta 2017 opravlja vlogo šefa dirigenta in umetniškega vodje tega odličnega vokalnega sestava. Za septembrski koncertni večer v Berlinski filharmoniji je zasnoval poseben program, s katerim se je želel po prvem valu epidemije zaradi koronavirusa vrniti h koreninam zborovske glasbe. Spored, sestavljen pretežno iz renesančnih mojstrovin za zbor a cappella, je naslovil »Renesančni zbor – kot feniks….«. Za orgelske improvizacije in občasno spremljavo je poskrbel organist Martin Baker, poleg del renesančnih mojstrov, kot so di Lasso, Binchois, Palestrina in Gesualdo, je bila na sporedu še glasba Hildegarde iz Bingna, Johanna Bacha in Antonia Caldare.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

23:59
Slovenska himna

35:53
Zapin, Mak Jong - Sumatra
45:36
Europa cantat 2021
2:21
Franci Novak: Ta dežela
4:08
Glasbeni poudarki
9:57
PREZIHOV VORANC Za delom
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov