Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Nesporni biser v opusu Michaela Ondaatjeja je tudi knjiga Zbrana dela Billyja the Kida. Ondaatje v njej oživi eno največjih legend ameriškega Divjega Zahoda, Billyja the Kida, s prepletom proze, poezije in slikovne pripovedi, ki se razvije iz starih fotografij. Pesem Ulica počasi premikajoče se živali je v knjigi integralni del pripovedi, lahko pa jo beremo tudi kot samostojno celoto. Interpretira: Zvone Hribar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Srečko Koporc je glasbeni ustvarjalec z umetniškim opusom, ki je veljal za čas njegovega življenja in delovanja za izjemno avantgardnega. Bil pa je tudi samosvoj umetnik, samozavesten in virtuozen perfekcionist ter vizionar in zato med takratnimi vodilnimi osebami v kulturi, izvajalci in občinstvom slabo razumljen in manj priljubljen. Svojevrsten povzetek svojega skladateljskega snovanja je izpovedal v glasbenoteoretičnem zapisu o dodekafoniji. "Skrivnost dvanajstih tonov je vsebina mojih premišljevanj, ki sem jih imel v toku let, a še prav posebej v letih samote," je zapisal. "Pri premišljevanjih sem bil vedno odsoten in živel sem v posebnem svetu, sicer tega ne bi mogel napisati."

Oddaja Zunanjepolitičnega uredništva, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri.

V oddaji bomo danes spomnili na glasbo za otroke Jakoba Ježa, ki jo je napisal na besedila Dragice Sojer. Zbirko sedemintridesetih skladb je skladatelj naslovil »Pojem – plešem«, z njo pa je želel spodbuditi otrokovo glasbeno radovednost in mu na nevsiljiv način posredovati spoznanja o načinih glasbenega izražanja. Igrive in zabavne pesmi je namenil vokalni izvedbi, nekaterim je dodal ritmične, drugim melodične inštrumente, pri več skladbah se je odločil tudi za klavirsko spremljavo. Pesmi bo predstavil Otroški pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Matevža Fabijana.

Predvajamo Sonato za violončelo in klavir v C-duru, op. 119 Sergeja Prokofjeva in
baletno suito Bajke o Gorjancih Marjana Kozine.

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

V Gradcu pravkar poteka festival avstrijskega filma Diagonala – v oddaji se bomo pogovarjali z eno najbolj samosvojih avstrijskih oziroma kar evropskih filmskih ustvarjalk Jessico Hausner, ki ji je na festivalu posvečena retrospektiva. Posvetili se bomo tudi filmom, ki jih ponujata letošnji Rotterdamski filmski festival in festival Berlinale, pa prejemniku nagrade LUX, ki jo podeljuje Evropski parlament, razmišljali bomo o vrhuncih letošnjega festivala žanrskega filma Kurja polt in predstavili program igralskega filmskega festivala Kranj KRAFFT.

Prevzetnost in pristranost je romantična pripoved Jane Austen o ljubezenskih tegobah angleških podeželskih posestnikov na prelomu iz 18. v 19. stoletje in je doživela tudi številne filme priredbe. Najbolj znan je zagotovo film iz leta 1995, v katerem so se zvrstila znan igralska imena.
Film je uglasbil Patrick Doyle.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ko oživijo mesta in trgi, se Nova Gorica lahko spremeni v "mesto knjige", prizorišče predstav, koncertov in drugih dogodkov za vse generacije pa postane Kongresni trg v Ljubljani. Hlad gledaliških dvoran obiskovalce vabi z novimi premierami, tokrat se bomo posvetili Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu, kjer bo zaživela predstava o uporni italijanski slikarki Artemisii Gentileschi. Vabimo vas k poslušanju!

Danes med različnimi metodami umetne inteligece, ki jih poznamo, prevladujejo t. i. globoke nevronske mreže, ki so na podlagi ogromnih količin podatkov izredno uspešne pri zelo zahtevnih nalogah, denimo pri prepoznavi slik ali obrazov. Ampak tovrstne metode imajo svoje notranje omejitve, ki danes postajajo vse akutnejše. Ne morejo namreč razumljivo pojasniti, kako so prišle do svojih rezultatov. To pa je na številnih področjih lahko zelo problematično. Evropska unija se je tako odločila, da je za določene odločitve, če temljijo na uporabi umetne inteligence, nujno razumeti, na čem temeljijo.

»Če recimo pristope umetne inteligence uporabljamo v javni upravi ali za oceno komu dati posojilo in komu ne, evropska regulativa nalaga, da morajo biti tovrstne odločitve razložene in utemeljene,« pojasnjuje prof. dr. Sašo Džeroski, vodja Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu "Jožef Stefan", kjer v pretežni meri razvijajo take modele stojnega učenja, ki poleg tega, da omogočajo natančno napovedovanje, te napovedi lahko tudi razložijo.

Od sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo do razvoja zdravil
Področij, kjer je uporaba umetne inteligence lahko zelo dobrodošla, je ogromno. V pogovoru smo se dotaknili treh. Veliko sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo, ki je s sateliti Sentinel uspešno prevzela primat na področju visokoločljivih satelitskih posnetkov. Obdelava množic satelitskih podatkov pa seveda zahteva nenehne izboljšave in nove pristope. Umetna inteligenca je vse bolj ključna pri razvoju novih zdravil in pri napredni diagnostiki, ki omogoča kvalitetnejše življenje bolnikom s kroničnimi boleznimi. Odpira pa tudi vedno nove možnosti pri načrtovanju bolj trajnostnih in okolju prijaznih praks. Tako denimo v kmetijstvu omogoča prilagajanje uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev konkretnemu stanju na terenu, pa tudi stalno nadgradnjo modelov z vključevanjem novega znanja.

Ključna bodo nadaljnja vlaganja
Slovenija ima na področju razvoja umetne inteligence izredno tradicijo, ogromno znanja in dobrih raziskovalcev. Evropska unija ima z digitalno transformacijo ambiciozne načrte in bo za to namenila veliko sredstev. Priložnost za Slovenijo se zdi na dlani. Prav pred kratkim je vlada sprejela Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence, a zanj še ni zagotovila finančnih sredstev. Brez domačih finančnih virov pa seveda tudi evropskih sredstev ne bo mogoče počrpati.

Obenem slovensko raziskovalno okolje ni najbolj stimulativno na najboljše. Znanstvene raziskave so brez dvoma ključni generator novega znanja. A če so denimo v Nemčiji plače v industriji za 20 do 30 odstotkov višje od tistih na raziskovalnih institucijah, so pri nas razlike tudi 200 do 300 odstotkov, je med drugim povedal prof. Sašo Džeroski.

Ansambel Orion, ki deluje že od leta 1992 naprej, slovi kot ena najboljših komornih glasbenih skupin v Chicagu. Tamkajšnji kritiki pravijo, da je to namreč "eden najživahnejših, najbolj vsestranskih in tudi najbolj prepoznavnih ansamblov". Z možnostmi, ki jih prinaša njegova edinstvena kombinacija instrumentov: klavirja, godalnega tria in klarineta, ponuja razburljive interpretacije standardnega repertoarja, občinstvo pa seznanja tudi z redko izvajanimi mojstrovinami in skladatelje navdušuje z naročili za nova dela.

Tobias Putrih je na slovenskem prizorišču je manj navzoč, saj že vrsto let živi v tujini. Njegova samostojna razstava Perceptron je tako ena od redkih priložnosti, da njegova dela, ki so vključena v več tujih muzejskih zbirk, podrobneje spoznamo tudi pri nas.
Putrih se v številnih vidikih navezuje na umetnost devetdesetih let, ko so avtorji kot sta Marjetica Potrč in Jože Barši v kiparstvo vpeljevali elemente arhitekture oziroma o njej razmišljali. Tudi sam se pogosto naslanja na arhitekturo, predvsem kinematografov, ki jih dojema v povezavi z zgodovinskimi avantgardami, še eno izmed referenc njegovega dela. Na arhitekturo pa se sam naslanja predvsem formalno, čeprav ga po drugi strani zanima tudi spolzko razmerje med modelom, predlogom in skulpturo. Pomembna zanj je še ideja modularnosti, variabilnosti, kot pravi kustos razstave Igor Španjol Putriha zanima, kako lahko sami delujemo po določenih vzorcih.
Razstava sicer ponuja vpogled v Putrihovo preteklo delo, vključenih pa je tudi nekaj novejših poudarkov, ki starejša dela postavljajo v novo luč; pri postavitvi pa sta se odločila uporabiti idejo skladiščenja. Putrihovo delo je sicer precej raznoliko, rdečo nit pa sam vidi v taktilnosti.

Glasbena medigra

8. junija pred sto tridesetimi leti se je na Predmeji rodil Narte Velikonja, slovenski pisatelj in kulturni delavec. Študiral je pravo na Dunaju. Med drugo svetovno vojno je delal pri Zimski pomoči. Ostro je nastopal proti komunističnemu nasilju med vojno. Maja 1945 je bil kot okupatorjev kolaborant obsojen na smrt in dva dni pozneje ustreljen. Njegovo književno delo je bilo v javnosti prepovedano.
Narte Velikonja se je začel pojavljati v književnosti kot pesnik, pozneje pa je pisal prozo in velja za modernega realista. Snov je zajemal predvsem iz svojega rojstnega okolja na obrobju Trnovskega gozda. Besedilo Kras je Velikonja napisal leta 1941, pripoveduje pa precej humorno o posebnostih pokrajine in še bolj ljudi, ki so tam doma.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Večeri so namenjeni neposrednim prenosom in komentiranim posnetkom orkestra Slovenske filharmonije, Simfonikov RTV Slovenija in Simfoničnega orkestra SNG Maribor ter mednarodno priznanih gostujočih orkestrov.

Dragi poslušalci, posnetek, ki bo zvenel v današnjem Zborovskem koncertu, je nastal po sili razmer: norveški vokalno-instrumentalni ansambel Barokkanerne je namreč za Mednarodni festival cerkvene glasbe, marca letos v Oslu, pripravljal izvedbo Bachovega Pasijona po Janezu. A izvedba bi bila zaradi epidemioloških ukrepov in prepovedi potovanj preveč zapletena, zato se je odločil, da bo instrumentaliste obdržal, pevce in program pa zamenjal. Tako sta na pultih pristali dve redkosti: kratki oziroma protestantski maši Johanna Sebastiana Bacha. Gre za cerkveno glasbo komorne narave, ki od glasbenikov zahteva izjemno muziciranje: dve Missi brevis, Bachovi deli 234 in 235.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.