Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Margaret Atwood je ena najuglednejših sodobnih kanadskih književnic. Najbolj znana je po svojih feministično obarvanih, tudi distopičnih romanih, poleg tega je izdala vrsto pesniških zbirk. Pesem Na okrutnem rtu iz njene zbirke The Door (Vrata) je prevedla Tesa Drev Juh. Interpretira jo dramska igralka Violeta Tomić.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Elina Garanča, L'uba Orgonášová, Bradley Williams, Juan Diego Flórez, Gregory Kunde, Joan Sutherland

Četrto oddajo iz cikla Skladatelj tedna, namenjenega Ruski peterki, bomo nadaljevali z glasbo Modesta Musorgskega, in sicer s simfonično pesnitvijo Noč na golem brdu, ter deli Nikolaja Rimskega-Korsakova. Poslušali bomo Uverturo k operi Majska noč, suito iz opere Sneguljčica, Pesem o Indiji iz opere Sadko, odlomek suite in Čmrljev let iz opere Pravljica o carju Saltánu, op. 57.

Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem je tekel pogovor z vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross in glasbeno ustvarjalko ter performerko Zvezdano Novaković. Oddajo je pripravila dr. Katarina Habe.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Indija ima več kot milijardo in 400 milijonov prebivalcev in eden od razlogov, zakaj je kino tako priljubljen, je, da v Indiji govorijo več kot 30 jezikov in da so v eno državo združili veliko zveznih držav in ozemelj. Vsaka izmed njih ima svojo industrijo in zvesto občinstvo. Drugi razlog je, da je obisk kina pogosto velik družinski dogodek. Zato nastane več kot 1500 filmov vsako leto. Gre za velik ekosistem, delovna mesta in potrebo gledalcev, da si redno, vsak teden v družbi ali z družino ogledajo nove filme, je v pogovoru za Radio Slovenija povedal indijski režiser Riteš Batra, ki je več kot polovico življenja preživel v ZDA, kjer je študiral in se priučil filmske obrti. Riteš Batra se podpisuje pod režijo štirih celovečercev in njegov zadnji film je Fotograf.
Fotograf je romantično-komična drama, postavljena v sodobni Mumbaj. Gospodovalna babica priganja svojega vnuka, ki je že globoko v srednjih letih, k poroki, preden bo prepozno.
Fotograf bo poleti na sporedu izbranih kinematografov Art kino mreže. Zanimivo je, da pri distribuciji sodeluje ameriški Amazon, vendar na prav poseben način: film na posameznih trgih zastopajo lokalni distributerji, od katerih Amazon odkupuje pravice za spletno pretakanje na svoji platformi. Film je zato navzoč tako v lokalnih kinih kot na spletu. Z režiserjem Ritešem Batro se je pogovarjal Urban Tarman.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Balet Povodni mož je slovenski poziv in darilo Evropi in svetu obenem, da se po izkušnji s pandemijo vrnemo k svojim civilizacijskim temeljem in na teh izhodiščih ponovno določimo svoje duhovne in kulturne vrednote, tako v odnosu do narave kot do soljudi, so zapisali na ministrstvu za kulturo. Ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije bo na Blejskem otoku krstna uprizoritev sodobnega baleta Povodni mož v režiji Edwarda Cluga ter izvedbi Opere in baleta SNG Maribor.
Na Kongresnem trgu pa se začenja Ljubljana festival. Odprl ga bo koncert orkestra Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga z dirigentom Valerijem Gergijevim. V oddaji bomo preverili tudi utrip festivala Lent in pogledali v Špeter v Beneško Slovenijo, kjer so predstavili dve novi pesniški zbirki avtoric iz Nadiških dolin Margherite Trusgnach in Antonelle Bukovac.

Danes bomo v ciklu poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes priznanih glasbenikov, poslušali flavto, in sicer jo bomo posvetili Evi Nini Kozmus, flavtistki, ki je leta 2010 zmagala na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov. Takrat je prvič opozorila nase, potem pa se je njena kariera lepo razvila in se razvija še danes. Pa začnimo kar z glasbo, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, ki je potekal novembra 2007 v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije.

Pesnica Alja Adam je pred kratkim objavila četrto pesniško zbirko Privlačnosti (tako kot prejšnje je tudi ta izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph). Ker je pesnica tudi terapevtka, ne preseneča, da imajo čustva v njeni poeziji opazno vlogo. Več o zbirki, svoji poeziji, doživljanju pesmi s telesom, čustvi, o gotovosti oziroma negotovosti in še čem bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Prebrala pa bo tudi svoje pesmi Žaba, Živali in Vprašanja. Nikar ne zamudite.

Petega junija 1722 je pri šestinšestdesetih umrl kantor Tomaževe šole v Leipzigu, Johann Kuhnau. V naslednjih mesecih so se za njegovo službo potegovali štirje slavni skladatelji, Telemann, Bach, Graupner in Fasch, katerih glasbo bomo poslušali v oddaji, poleg tega pa še nekateri danes manj znani glasbeniki: Georg Friedrich Kaufmann iz Merseburga, organist Nove cerkve v Leipzigu Georg Balthasar Schott, magdeburški kantor Christian Friedrich Rolle in dresdenski organist Christian Petzold.

Glasbena medigra

Ernest Hemingway se je vpisal v zgodovino svetovne književnosti tudi kot avtor kratkih zgodb. Eno izmed njih, kratko zgodbo z naslovom Čist, dobro razsvetljen prostor bomo predvajali ob obletnici pisateljeve smrti. Zgodbo, ki se razvija in razpada pred bralčevimi očmi in ki se odlikuje z rezkim, morda celo melanholičnim tonom, je poslovenil Janez Gradišnik, objavljena pa je bila v zbirki novel Starec in morje leta 1955 pri Državni založbi Slovenije.

V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali pesmi, ki so vsebinsko in čustveno povezane z domom, domovino … Posnetki so večinoma nastali med izseljenci v začetku osemdesetih let, posnel pa jih je Julijan Strajnar. Dopolnili jih bodo posnetki pesmi, ki pojejo o domu in domovini.

Leta 2020 zaradi pandemije mednarodnega festivala Sonc niso mogli izvesti, zato vas na dan začetka 5. festivala Sonc v Radečah vabimo k poslušanju Komornega studia s posnetki 4. Festivala Sonc 2019. Potekal je v cerkvi sv. Petra v Radečah, kjer so 26. in 28. julija 2019 izvedli dva komorna koncerta, in sicer spored z godalnim kvartetom ter spored z rogom, klarinetom, klavirjem in godalnim kvartetom. V godalnem kvartetu so nastopili: prva violinistka Tanja Sonc, drugi violinist Boris Borgolotto, violist Ribál Moláeb in violončelist Marc Girard Garcia. Na prvem koncertu so predstavili Pet skladb za godalni kvartet Erwina Schúlhoffa, skladbo Štirje za tango Astorja Piazzolle, 3. stavek – Orientale iz Suite za godalni kvartet op. 35 Aleksandra Glazunova, Polko Dmitrija Šostakoviča, skladbo Veter Franza Schreckerja Sekstet v C-duru, op. 37, Ernőja Dohnanyja in Pesmi, ki me jih je naučila mati Antonina Dvořaka. Poslušali smo dela Astorja Piazzolle, Aleksandra Glazunova in priredbo skladb Johanna Sebastiana Bacha in Astorja Piazzolle. Igrali so: prva violinistka Tanja Sonc, drugi violinist Boris Borgolotto, violist Ribál Moláeb in violončelist Marc Girard Garcia, klarinetist Ognjen Popović in hornist Boštjan Lipovšek ter pianist Lorenzo Cossi. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Besedilo komorne drame je nastalo za Radio Maribor po zapiskih ameriškega psihoterapevta Arthurja Janova kot odmev na brezosebni način bivanja, ki nas vse bolj prisiljuje, da smo nekaj drugega, kot v resnici smo. Veliko takšnih, preslišanih zgodb o nas samih se je že končalo in obenem na novo začelo na psihoterapevtskih kavčih. Tudi Elizabeth, glavna in edina oseba iz istoimenske radijske igre, je šele tam začela globoko zajemati iz svojega življenja in odkrivati dotlej neznane ali zatajevane lastnosti. Najlepše, kar je lahko prineslo to sprva boleče brskanje po preteklosti, je sporočilo: to sem jaz, takšna sem. Radijski praizvedbi je sledila še gledališka, skoraj identična uprizoritev Gledališča Ptuj z uspešnim epilogom na Borštnikovem srečanju.

Avtor besedila: Sebastijan Horvat
Avtor besedila: Klavdija Zupan
Avtor besedila: Nataša Matjašec
Avtor glasbe: Drago Ivanuša
Režiser: Sebastijan Horvat
Dramaturg: Klavdija Zupan
Urednica in producentka: Lučka Gruden
Mojster zvoka: Danilo Ženko
Mojster zvoka: Ivo Smogavec

Igralka /Elizabeth/: Nataša Matjašec

Traja: 31'54''
Posneto v studiih Radia Maribor v koprodukciji z Gledališčem Ptuj 1997

Glasbena medigra

Oddajo Glasba 20. stoletja namenjamo ukrajinskemu skladatelju Igorju Markeviču, ki so ga v obdobju največje slave v Parizu v tridesetih letih prejšnjega stoletja imenovali tudi »drugi Igor«, s tem nazivom so ga primerjali s skladateljem Igorjem Stravinskim.