Z današnjim dnem, 1. julija 2021, začenja Slovenija že drugič predsedovati Evropski uniji. V času našega predsedovanja se bo odvijala glavnina debat o prihodnosti združene Evrope. Zelo zanimivo je, da se že pri vprašanju o vsebini razprav kaže razlika med Severno in južno Evropo. Severna, ki je po večini usmerjena v protestantsko mentaliteto in kulturo, želi doseči dogovor, kako bi prenovila evropske inštitucije in jih naredila bolj uporabne, bolj učinkovite, bliže vsem ljudem in seveda tudi bolj uspešne. Mediteranska ali Južna Evropa pa meni, da se je treba najprej dogovoriti o temeljnih vrednotah, na katerih naj temelji skupnost narodov združene Evrope, potem pa bo reforma evropskih ustanov stekla sama po sebi.
Občutek imamo, da se je s »slovensko pobudo« izpred nekaj let naša država nagibala k prvi rešitvi, zdaj ob samem predsedovanju pa k drugi. Tista pobuda ni bila slaba, a izhajala je iz predpostavke, da so evropske vrednote že uveljavljene in da lahko zdaj gradimo pravične inštitucije. Toda zadnja epidemiološka kriza je pokazala, da ni tako.
Za katere vrednote gre? Lažje jih bomo ozavestili, če se spomnimo, da so bili očetje združene Evrope Robert Schuman in drugi krščanski personalisti. To pomeni, da so odnose med državami v evropski skupnosti razumeli po vzoru odnosov med posameznikom in osebo. Oseba je več kot posameznik, saj ima tudi oseben odnos z drugimi ljudmi. Tako naj tudi posamezna nacionalna država ne uveljavlja samo svoje neodvisnosti, ampak tudi potrebe in prihodnost drugih držav v evropski skupnosti. Toda tako kot oseba nikoli ne neha biti posameznik s svojimi pravicami, tako tudi država ne izgubi svoje samostojnosti in pravic, čeprav se je nekaterim odrekla.
Občutek imamo, da se je bruseljska administracija zagledala v to, kar imamo skupnega in pozabila, da je vendar vsak narod obdržal svojo državo. Kako uskladiti obe načeli: graditi skupnost in ostati to, kar smo, to je zdaj vprašanje.
Rešitev je našel nek drug krščanski personalist Jacques Delors, ki je v evropske dokumente uvedel pojem iz krščanskega socialnega nauka, to je načelo »subsidiarnosti«, kar pomeni, naj se vse odločitve sprejemajo na najnižji možni ravni. Tako bi inštitucije ostale blizu ljudem. To bi preprečilo kopičenje bruseljske birokracije.
Srečno pot, Slovenija, predsednica EU, pri iskanju nove povezanosti evropskih držav in ohranjanju njihovih identitet. Naj te spremlja današnji godovnjak,sv. Justin, katerega ime pomeni Pravični.
