Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem je prevedel Andrej Arko, interpretira jo igralec Aleš Valič.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lepo pozdravljeni v Zborovskem panoptikumu iz studia Radia Maribor. V naslednji uri se bomo podali v prav posebni zvočni svet, poln iskanja in drugačnosti. Tega vedno znova predstavlja novoglasbeno gledališče Choregie, ki ga vodi Karmina Šilec. S projektnim ansamblom omenjenega gledališča je v produkciji Carmine Slovenice 23. junija v mariborski dvorani Union in dan zatem na festivalu Sanje v Divači predstavila koncert z naslovom Dert – del obsežnega projekta Coregie z naslovom BABA.
Koncert je predstavil 11 skladb za ženske glasove finske skladateljice Tellu Turkka, tudi interpretke in violinistke, ki se umetniško najbolj posveča žanru sodobne reinterpretirane ljudske glasbe. Omenjene pesmi so izšle tudi na zgoščenki – nastajala je v času karantene, s posnetki na pametnih telefonih, ki so jih studijsko obdelali.

Pesnik, kritik, pisatelj in umetnostni zgodovinar Robert Simonišek je za delo Pejsaži – sanjati na soncu (Družina) prejel Rožančevo nagrado za najboljšo knjigo esejev. "Moje življenje je bilo v prehajanju, moje delo je bilo in še zmeraj je začasno," piše Simonišek o ustvarjanju v eseju Moja soba.

Pisanje esejev dojema na tri načine. "Prvi je senzacionalističen, ko si avtor pač izbira teme, ki bodo odmevale. Objektivistični način pisanja je tak, da se v njem približujemo že  skoraj znanstveni publicistiki. Zadnji tip pisanja je intimističen. V ospredju intimističnega pisanja so introspekcija, avtorefleksija in osebne skice. Pretekle izkušnje predstavljajo ontološki temelj, je pa tak način vzpostavljanja besedila manj dramatičen od prvih dveh," dodaja Simonišek, ki je leta 2016 že dobil Rožančevo nagrado za zbirko esejev Trk prostorov (LUD Literatura).

V utemeljitvi je žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, zapisala, da je Simonišek književnik in umetnostni zgodovinar in oboje se vsebinsko in slogovno čuti tudi v njegovih esejih. K tematiki pristopa pesniško svobodno z obilo asociacij in hkrati racionalno premišljeno, besedila zaznamujejo avtorjevo pretanjeno čutenje, natančno opazovanje, introspekcijo, globinski premislek in pretehtano argumentiranje.

V Oddaljenih zvočnih svetovih bomo tokrat slišali primere embolade – improvizirane ljudske poezije, kot jo prepevajo na severovzhodu Brazilije. Gre za vrsto besednih tekmovanj, zato pevci skorajda vedno nastopajo v parih, v besedilih pa se ukvarjajo z vsakodnevnimi temami, včasih pa se norčujejo iz mimoidočih ali jih pozdravljajo … Zvrst izvira s portugalskih pevskih tekmovanj, ki so se razvila v 17. stoletju …

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Življenje kulture v Ljubljani te dni je zaznamovala vremenska ujma, ki je poškodovala dve osrednji ustanovi: ljubljansko Dramo in Moderno galerijo ter Slovensko mladinsko gledališče. Več o tem v oddaji, v kateri se bomo posvetili še festivalu Mesto žensk, ki bo v Ljubljani potekal 27-ič, razstavi Kartografski zakladi slovenskega ozemlja v Narodni in univerzitetni knjižnici, vizualni umetnosti na festivalu Urbani pejsaž v Kranju ter na razstavi Onkraj meja v Celju. Spregovorili bomo tudi o novi stalni razstavi Valvasoriana na gradu Bogenšperk in o razstavi ob 130.letnici zaprtja železarne v Dvoru pri Novem mestu, ki je skoraj stoletje izdelovala tudi umetniško oblikovane okrasne in uporabne predmete. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Koroški pisatelj Josef Winkler (1953) je literarni posebnež, ki pripada povojni generaciji tako imenovanih »skrunilcev gnezda« v avstrijski književnosti. V štiridesetih letih ustvarjanja je napisal mnoga literarna dela, predvsem prozna, za katera je bil tudi večkrat nagrajen, nazadnje letos, ko je prejel nagrado vilenica. Njegova dela so prevedena tudi v številne jezike, v slovenščini lahko beremo tri knjižne prevode: dva romana Ko bo nekoč tako daleč (2006) in Roppongi: rekviem za očeta (2012) ter zbirko kratkih zgodb Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem (2013). V oddaji Razgledi in razmisleki se je Gregor Podlogar pogovarjal z Josefom Winklerjem. Pisatelj je med drugim razmišljal o razcvetu literature iz Koroške, o smrti in o današnji družbeni vlogi pisatelja.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Prejšnjo oddajo smo skoraj v celoti namenili zgodbam iz romana v petih knjigah Gargantua in Pantagruel Françoisa Rabelaisa, tokratno pa začenjamo v poznorenesančnem gradu Oiron, ki je svoja najmogočnejša leta preživel pod upraviteljstvom Madame de Montespan, metrese Sončnega kralja. Grad je danes muzej sodobne umetnosti, v njem pa sta med drugimi tudi glasbeni instalaciji Vladimirja Tarasova in Gavina Bryarsa. V drugem delu oddaje bomo raziskali še kraljevsko opatijo Fontevraud, eno največjih samostanskih središč v Evropi in zadnje počivališče dinastije Plantagenetov. Poleg del francoskih baročnih skladateljev in glasbenih odlomkov Tarasova in Bryarsa oddajo bogati še glasba Orlanda di Lassa, Philippa Hersanta, Riharda Levjesrčnega in Olivierja Messiaena.

Herman Melville (1819-1891) je širokemu krogu bralcev danes znan po svoji epski mojstrovini Moby Dick, a ob tem delu je ustvaril še obsežen opus, katerega pomembni segment predstavlja novelistika. V zbirki Kondor pri Mladinski knjigi so v knjižni izdaj izšle tri avtorjeve novele, med njimi tudi znamenita Bartleby, pisar. Zgodba z Wall Streeta, ki s skrivnostnim likom pisarja in njegovega pasivnega upora že desetletja spodbuja najrazličnejše interpretacije. Tudi pri nas je že pred knjižnim izidom doživela lepo recepcijo – med drugim je dramatizirana novela postala Zmagovalna predstava 46. Borštnikovega srečanja 2011. Besedilo je prevedla Polona Glavan.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Dve milijardi svetlobnih let je naslov pesniške zbirke japonskega pesnika Shuntara Tanikawe v slovenskem prevodu Iztoka Ilca. Devetinosemdesetletni pesnik in prevajalec Shuntaro Tanikawa je "osrednja pesniška osebnost japonske literarne krajine 20. in 21. stoletja", piše Iztok Ilc in dodaja, da se umetnik ukvarja z vsem, kar je na področju pisnega ustvarjanja mogoče, od številnih pesniških zbirk do stripov, slikanic za otroke in filmskih scenarijev. V na videz preprosti pesniški govorici piše o človeku, naravi, predmetnosti, Božjem, o resničnem in navideznem. Tudi zato je verjetno eden najbolj priljubljenih literarnih ustvarjalcev na Japonskem, pa tudi vsepovsod po svetu.

Od tega davnega leta pa vse do današnjih dni španski nepridiprav vznemirja pisce in glasbenike po vsem svetu. V govornem gledališču sta najbolj znani Molierova in Goldonijeva obdelava, v opernem svetu pa vse poskuse te vrste popolnoma zasenči Mozartova »opera vseh oper«, kot radi imenujejo Don Juana. Na našem posnetku, dirigent je bil Teodor Currentzis, bodo nastopili tile izvajalci:

Davide Luciano (Don Jan), Vito Priante (Leporello), Federica Lombardi (Donna Elvira), Nadežda Pavlova (Donna Ana), Michael Spyres (Don Ottavio), Mika Kares (Komtur), Anna Lucia Richter (Zerlina) in David Steffens (Masetto).