V nočnem programu vam bomo to noč zavrteli nekaj spominov na Lojzeta Slaka in njegovo glasbo. Ta teden je namreč minilo 10 let od smrti legendarnega dolenjskega godca. V Italiji je štiri leta po ustanovitvi Slakovega ansambla nastal ansambel Lojzeta Hledeta. To glasbo vam bomo zavrteli nocoj, bili smo v Slakovem in Pavčkovem muzeju, obujali pa bomo tudi spomine na letos umrla Slakova tesna sodelavca Nika Zlobka in Janeza Hvaleta. Spomnili se bomo tudi 15. obletnice smrti Milana Ferleža, velikega slovenskega vsestranskega glasbenika, imenitnega kitarista, ki je bil član Slakovega ansambla enajst let. V nočno družbo vas vabi Smilja Baranja.

Kratkotrajno umirjanje epidemije je prešlo v njeno stagnacijo, opozarjajo na Inštitutu Jožef Štefan, in dodajajo, da bi se število okužb lahko znova povečalo zaradi jesenskih vremenskih razmer. Stroka opozarja, da bomo širjenje virusa lahko obvladovali le z zaščitnimi ukrepi, predvsem pa cepljenjem. S tem bi preprečili prehitro zasedenost bolnišničnih zmogljivosti, ki te dni prav tako stagnira. Druge teme:
So bili mladoletni cepljeni s cepivi, ki zanje niso odobrena?
Slovenija "najboljša tuja destinacija leta" po izboru bralcev vplivne revije Food&Travel Italia
Danes začetek 27-ega feminističnega festivala Mesto žensk

V tokratni oddaji se bomo v šolski bralnici družili s tretješolci, ki se bodo preizkusili tudi v kakšni družabni igri, in izvedeli kako preživljajo prosti čas. Prvi teden v oktobru je namenjen otrokom, zato društva in zveze prijateljev mladine v prihodnjem tednu pripravljajo dogodke in prireditve po vsej Sloveniji. Vse na temo letošnjega tedna otroka – Razigran uživaj dan. In kaj o tem pravijo otroci, tisti, ki jim je ta teden pravzaprav namenjen? Radi se lovijo in vozijo s kolesom. Radi se skrivajo ali igrajo med dvema ognjema. Radi se pogovarjajo s prijatelji in zaigrajo kakšno družabno igro z družino. Ali si privoščijo palačinke …

Tokrat se bo slišalo otroško prepevanje kar v štirih različnih jezikih. V češčini, bolgarščini, nemščini in slovenščini. Vabljeni v Violinčkov glasbeni svet.

V oddaji Hudo se bomo odpravili na pot, ki so jo ustvarili učenci in učitelji Osnovne šole Sostro in štirih podružničnih šol. Čez 33 vrhov hribov v širši okolici matične šole so speljali Merjaščevo pot. Kot so zapisali v predstavitvi projekta, je njihov šolski okoliš zelo velik in se razprostira na jugovzhodu Mestne občine Ljubljana. To je precej hribovito območje, saj tam lahko najdemo kar 85 vrhov, med njimi so tudi vsi najvišji v mestni občini, pa tudi najvišje ležeča naselja in vasi. Hribovje je del obsežnega Posavskega hribovja, ki sega na vzhod vse do meje s Hrvaško. Predstavili vam bodo, kako so ustvarjali Merjaščevo pot, kako so osvajali njene vrhove in izdelovali informacijske table, ki so jih postavili nanje, in za koga vse je osvajanje teh vrhov primerno.

V kinu je po večkratnih zamikih premiero končno doživel novi filmu o Bondu z naslovom Ni čas za smrt. Ocenjujemo z oskarjem nagrajeni Minari in kulinarično dramo Okus lakote ter predstavljamo mariborski festival stop motion animacije StopTrik.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje, v kateri je v torek nastopila zasedba 3:rma.

V Evropi so v preteklih dneh močno odmevali izidi nemških parlamentarnih volitev, ki so temeljito premešale politične karte v gospodarsko najmočnejši članici Unije. Za zdaj ostaja neznanka, katera koalicija bo vladala v Berlinu. V Labirintih sveta se bomo sprehodili tudi po nemirnem Zahodnem Balkanu, vrelišče je tokrat na meji med Srbijo in Kosovom. Pogledali bomo tudi, kako talibanski oblastniki preoblikujejo Afganistan po svojem okusu.

Ponatisi starejših slovenskih romanov so razmeroma redke ptice na slovenskem literarnem obnebju. In vendar so pri založbi Beletrina v zadnjih petih letih ponovno izdali kar tri romane Lojzeta Kovačiča – najprej Kristalni čas z začetka devetdesetih, nato Prišleke iz sredine osemdesetih, prav pred kratkim pa še Pet fragmentov, ki so sicer prvikrat ugledali luč sveta pred natanko štirimi desetletji, leta 1981. Kako si razložiti ta interes za prozo Lojzeta Kovačiča? – Literarni zgodovinar dr. Matevž Kos, ki je novi izdaji Petih fragmentov pripisal spremno besedo, pravi, da preprosto zato, ker se tako med poklicnimi kakor ljubiteljskimi bralkami in bralci vse bolj širi oziroma utrjuje prepričanje, da je Kovačič pravzaprav največji, najboljši pisatelj slovenskega 20. stoletja. Toda: s čim je Kovačič prepričal zahtevno publiko? Katere so ključne poteze oziroma odlike njegovega pisanja? In kakšno mesto v pisateljevm opusu zaseda Pet fragmentov? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Matevža Kosa. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Muanis Sinanović, literarni umetnik in premišljevalec, pesni, medtem ko hodi, in ustvarja obliko čudenja, saj je v te vrste premikanju nekaj zelo skrivnostnega in preprostega, um in telo namreč z njo prihajata, kot pravi, v nekakšno sinhroniciteto. Njegove pesmi v slovenskem jeziku, zbrane v štirih zbirkah, so bile prevedene v več jezikov, za prvo je prejel nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma, za Krhke karavane pa letos kritiško sito. Izdal je tudi balkanofuturistični roman Anastrofa. V oddajo Razkošje v glavi je Muanisa Sinanovića povabila Magda Tušar.

Na skrajnem severovzhodu Prlekije, nekaj korakov od hrvaške meje, med meglicami in rokavi Mure, leži Razkrižje. Majhno naselje že dolga stoletja vztraja na prepihu jezikov in kultur. In skriva svojo lastno zgodovino, ujeto v stare pripovedi. V Razkrižju je doma tudi pisatelj Vlado Žabot; duhovno dediščino tega kraja je prelil v cikel desetih pesmi, ki so v uglasbitvi Rudija Pančurja in izvedbi zasedbe Mala mestna muzika zdaj dočakale svojo glasbeno izdajo. Nastale so Žalostinke po razkriško. V Pesmi v žepu nam jih bosta predstavila oba avtorja: Vlado Žabot in Rudi Pančur.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pred kratkim je bila predvajana premiera dokumentarnega filma režiserja Matjaža Feguša »Plečnikov skriti biser« o rušitvi bežigrajske cerkve sv. Krištofa zaradi graditve Gospodarskega razstavišča in prestavitvi nove Plečnikove cerkve. O tej malo poznani zgodbi bo v oddaji Sledi večnosti govoril scenarist in producent tega dokumentarnega filma bežigrajski župnik, frančiškan dr. Andraž Arko.

Pravljica o vladarju, ki hoče bajko brez konca …
Pripoveduje: Boris Juh.
Kamboška pravljica.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Nekoč je bila brezposelnost tako rekoč sramota, danes pa je eden pogostih načinov življenja. V to past je ujet tudi antijunak satirično-fatalistične radijske miniature, ki ga v nemškem izvirniku upodablja kar avtor sam. Dokumentarnost izvedbe je ohranjena tudi v slovenski rekonstrukciji – protagonista sta radijska novinarja, magister sociologije in diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, oba z daljšim brezposelnim stažem za sabo. Robert Weber, glasbenik in literat, se je z “ostrostrelcem” prvič predstavil slovenskemu poslušalcu, drugod po Evropi pa ga že poznajo kot prodornega radijskega avtorja z dvema nominacijama za najvišjo nagrado prix Europa, eno od njiju je prejel aktualni in minimalistično upodobljeni Ostrostrelec.


Avtorica prevoda: Cvetana Mihelič
Režiserja: Matej Kos in Marko Gutman
Mojster zvoka: Marko Gutman
Urednica in producentka: Lučka Gruden

Igralec: Matej Kos
Igralka: Nives Cvikl

Traja 08'07''
Produkcija Radia Maribor 2008

Dve milijardi svetlobnih let je naslov pesniške zbirke japonskega pesnika Shuntara Tanikawe v slovenskem prevodu Iztoka Ilca. Devetinosemdesetletni pesnik in prevajalec Shuntaro Tanikawa je "osrednja pesniška osebnost japonske literarne krajine 20. in 21. stoletja", piše Iztok Ilc in dodaja, da se umetnik ukvarja z vsem, kar je na področju pisnega ustvarjanja mogoče, od številnih pesniških zbirk do stripov, slikanic za otroke in filmskih scenarijev. V na videz preprosti pesniški govorici piše o človeku, naravi, predmetnosti, Božjem, o resničnem in navideznem. Tudi zato je verjetno eden najbolj priljubljenih literarnih ustvarjalcev na Japonskem, pa tudi vsepovsod po svetu.

Meta & The Cornerstones: Dia. Vrhunski roots reggae v sočnem prepletu z etno glasbami Senegala in tudi širšega afriškega prostora, z gospelom, soulom, rocksteadyjem ter ščepci jazza in rocka.