Tak je naslov monologa v predstavi Sedem dni, omnibusu človeških usod. Naših usod. Njegova interpretacija zareže v žile. Za vloge v predstavi je nedavno dobil Dnevnikovo nagrado za izjemen igralski dosežek na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Če ga ne ujamete na odru, ga lahko gledate v filmih in nadaljevankah. Njegove interpretacije literature lahko spremljate tudi na naših radijskih valovih. Čeprav je igranje okusil že v gimnaziji, AGRFT ni bil na prvem mestu njegovega študijskega seznama. A je, kot se v življenju pogosto zgodi, naključje poskrbelo, da je pristal prav tam. Njegove številne izjemne igralske stvaritve pričajo, da je šlo za zelo srečno naključje. In tako kot takrat poklic igralca tudi po petnajstih letih dela sprejema z odprtimi čuti, se veseli vsake nove izkušnje, se spopada z odgovornostjo in tremo, doživlja obdobja utrujenosti in si ne dovoli samovščečnosti, ki bi ga zapeljala v rutino. Igralca Mateja Puca je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kadar hodim po ulicah Kathmanduja, me vonjave tega mesta navdajajo s posebnim veseljem. V meni vzbudijo hvaležnost, da sem lahko na tem koncu sveta, odmaknjena od vsakdanjih težav in skrbi. Navadno me dežela posrka v svoj način življenja. Tukaj v popolnosti razumem, kaj pomeni moliti v duhu . Besede, ki jih izgovarja srce, slavijo Gospoda, čeprav se ustnice ne premikajo. Slavilne pesmi odzvanjajo v ritmu grozečega, za azijske dežele tako značilnega prometa. Počutim se varno. Mesto templjev me na vsakem koraku spominja na Duha. Nimam strahov, da bi bila okradena ali poškodovana. V materialni svet zazrti ljudje so polni strahov in skrbi. Tukaj izginejo v jasnih, strmečih očeh ljudi. Ne umaknejo pogleda in se nasmehnejo, tudi če je moj odziv evropski, zadržan, na začetku tudi rahlo vzvišen. V tej deželi duhovna in materialna dimenzija življenja živita z roko v roki.
Vedno mislim, da bodo vsi ljudje, ki pridejo v to deželo, občutili podobno. A hitro sem ugotovila, da vonj, ki mi je prijeten, drugemu predstavlja velik problem. Počutijo se neprijetno. S poplavo besed, združenih v ugotovitve, kaj vse bi bilo potrebno spremeniti, poskušajo zmanjšati nelagodje. Tudi
daljše bivanje na odpravah navadno ne spremeni njihovega prepričanja. Niso zelo številni, ki tako dojemajo vse, kar ni podobno njihovemu načinu življenja. Ta kritična drža do vsega drugačnega, je podlaga za odnose, v katerih so na prvem mestu kritike, nerazumevanje in na koncu lahko tudi sovraštvo.
A večino časa preživim doma. Tudi sprehodi po ulicah našega glavnega mesta me navadno razveselijo. To so razkošni trenutki prostega časa, ko lahko opazujem mimoidoče in se veselim življenja. Mir in radost življenja v Bogu se širita kot prijetna dišava v vsakem odnosu, pa čeprav je to le bežno srečanje. A le redko se mimoidoči zazrejo vame, če pa že, je na njihovih obrazih zaznati začudenje in strah, kaj imam s svojim nasmehom za bregom. Nezaupanje, da je nasmeh zastonj, brez pričakovanj in zahtev, izvabi nespodobne opazke. Tesnobo, ki me ob tem preplavi, hitro zamenja mir, ko se spomnim na Pavlovo pismo Korinčanom: za Boga ste namreč blag Kristusov vonj. Ja res, živeti življenje v Bogu je izziv, ki v odnosih naleti na različen odmev. Ljudem, ki so odprti za Duha, bo vonj Boga prijetna dišava, za druge, ki življenje vidijo drugače, pa neprijetna dišava. A ko enkrat spoznaš življenje v miru in radosti, drugače tako ne moreš živeti. Ne glede na to, kako okolica sprejema vonj, ki ga oddajaš.

Na današnji dan leta 1886 so v zalivu pred New Yorkom uradno odkrili Kip svobode. Tega je Združenim državam v znak zavezništva med državama podarila Francija. V letih do zdaj je kip dobil nov pomen, saj je postal simbol ameriških idealov. Kot veste, gre za ogromen, lahko bi rekli kar objekt, zato so tretješolci z Osnovne šole Osem talcev Logatec Alešu Ogrinu povedali, kako kipar sploh ustvari tako velik kip.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je na sporedu ob nedeljah ob 6.45.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Na Prvem smo sredi februarja v rubriki Veste, kaj jeste? v okviru serije o vitaminih govorili tudi o vitaminu D. Takrat smo povedali, da so posledice njegovega pomanjkanja: zmanjšana moč mišic, občasni krči, zmanjšana kostna gostota, večje tveganje za zlome, nastanek osteoporoze, na prvo mesto pa smo postavili povečano občutljivost za okužbe. Marca - ob prvem valu epidemije - so se pojavila tudi strokovna mnenja o tem, da je vitamin D lahko učinkovit kot preventiva in tudi kot kurativa pri najhujših posledicah okužb z novim koronavirusom. Zdaj za to obstajajo tudi dokazi.

Radio Slovenija je začel redno oddajati pred 92. leti. Od takrat do danes so se navade poslušanja našega medija spremenile – včasih so ga imeli le redki, nato je radijski sprejemnik imelo vsako gospodinjstvo, vsak avtomobil, danes lahko program poslušamo z zamikom in na zahtevo. Kaj so podkasti, kako se nanje naročimo, katere aplikacije uporabljamo za to? Kaj nudi spletni arhiv Radia Slovenija, kako vidoeprenosi dopolnjujejo vsebino v etru? In kaj pomeni DAB+ in kako se od njega razlikuje internetni radio? Gost sredinega svetovalnega servisa je Matej Praprotnik, pomočnik direktorja Radia Slovenija. Vabljeni k sodelovanju!

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
28. oktobra leta 1963, se je rodil eden izmed najuspešnejših italijanskih pop glasbenikov Eros Ramazzotti. Njegova profesionalna glasbena pot se je začela leta 1984, ko je na festivalu Sanremo zmagal s skladbo Terra promessa, Obljubljena dežela.

Rubrika izpostavlja sveže glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah in izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Ste kdaj pomislili na to, da bi vegetarijanska klobasa ali vegi-burger omogočala razmislek o tem, da gre vseeno za mesno jed. Ustvarjalci abcEU tega ne menijo, a vendarle so se te vegi-uganke lotili evropski poslanci. In ker je naša naloga in dolžnost razumeti, je tokrat abcEU namenjen prehranskim vprašanjem. Tokrat hodimo po robu. Zakuske so prepovedane, a ta, radijska, je povsem zakonita.

Svoboda medijev in zaščita novinarjev sta za delovanje demokracije osrednjega pomena. V razgibani in ponekodzelo koncentrirani radijski krajini imajo izjemen pomen javni radijski servisi. Radio Slovenija pridobiva nove poslušalce, med pandemijo se je zaupanje v njegove programe in vsebine še okrepilo. Kakšen je sicer položaj Radia Slovenija v primerjavi z drugimi javnimi radijskimi postajami po Evropi? Ali so digitalne platforme adut, s katerim nacionalni radio nagovarja nove generacije poslušalcev? Zakaj Slovenija potrebuje razvojno naravnano medijsko zakonodajo, usmerjeno k javnosti? Sredi nove resničnosti med izzivi in težavami bo na 92-i rojstni dan Radia Slovenija gost sredinega intervjuja njegov direktor Mirko Štular.

V tokratni oddaji Prvi na obisku se bomo povezali z regionalnima radiema Maribor in Koper, ki delujeta pod okriljem javnega zavoda RTV Slovenija. Četudi primarno skrbita za regionalne radijske vsebine, sta močno povezana tudi z matičnim radiem v Ljubljani. Osvetlili bomo, kakšno je sodelovanje med posameznimi regionalnimi centri in matično hišo, spomnili pa se bomo tudi nekaterih poročanj in vsebin, ki jih brez razvejane mreže regionalnih postaj in dopisništev doma in v tujini ne bi mogli posredovati poslušalkam in poslušalcem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Naši predniki so vedeli, da je smrt del življenja. Danes tega ne želimo vedeti, zato jo odrivamo nekam daleč, da z njo ne bi bilo treba priti v stik. A ljudje še vedno nismo nesmrtni, s posebnim občutkom pa se je v tem čudnem in stresnem času treba pogovarjati o tej, pogosto odrinjeni temi. Voditeljica Sabrina Mulec je v goste povabila gospe, ki se s tem vsak dan ukvarjajo v praksi ali raziskavah.
Gostje:
- Jana Goriup, predstojnica oddelka Socialna gerontologija na visokošolski ustanovi Alma Mater Europea Maribor,
- Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem,
- Maja Ebert Moltara, vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu,
- Alenka Križnik, vodja detabuizacije pri Slovenskemu društvu hospic.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet - "Umirite se!"  Ampak kako lahko to učinkovito naredimo? Skupaj s strokovnjaki se učimo tehnik in strategij umirjanja, sproščanja ter skrbi za duševno zdravje in notranji mir ter ravnovesje.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Kako je majhna črna pika postala prava nota …
Pripoveduje: Polona Juh.
Glasba: Jaka Pucihar, klavir.
Napisala: Barbara Pogačnik (po zapisih Bogija Pogačnika).
Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Današnji Dan RTV radijci z veseljem obeležujemo delovno. Ob uradnem izidu vinilne kompilacije Prva vrsta bomo v neposrednem prenosu iz dveh radijskih studiev predstavili nekaj skladb s te plošče v izvedbi skupin Pijammies, Zajtrk in Prvovrstnega kvarteta. Posebni gost bo Ježkov nagrajenec Vlado Kreslin. Poleg radijskega prenosa na Prvem lahko dogodek spremljate tudi prek video streama na FB profilu Prvega.

V oddaji Sami naši se bomo posvetili glasbi v izseljenstvu. Vanj nas bo skozi svojo zgodbo odpeljala Hazemina Đonlić. Uživali boste tudi v pogovoru s pisateljico Lidijo Dimkovsko, ki so jo pred kratkim v rojstni Makedoniji počastili s še eno nagrado. Za začetek pa zgodba o pojavu, ki se vse bolj širi v družbi. Govorili bomo o teorijah zarot, o tem, kako se razvijajo, kdo najbolj verjame vanje in kako vplivajo na življenje družbe.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Glasbena preobleka je tedenska 20-minutna oddaja, v kateri predstavljamo manj znane priredbe domačih in tujih uspešnic. Na sporedu bo vsako sredo ob 22.30, ponovitev pa bo v soboto ob 18.15. Enkrat na mesec bomo oddajo živo prenašali iz studia 13; gostili bomo zanimive glasbenike, s katerimi bomo priredili nekaj domačih in tujih skladb ob kitarski spremljavi. Urednik je Andrej Prezelj.

Samanta Hadžić Žavski se v zgodbah svojega knjižnega prvenca Serijski morilec suvereno poigrava z bralčevim obzorjem pričakovanj in gradi nenavadne pripovedne svetove. V njih pa jasno prepoznamo ostre robove sveta, v katerem živimo prav mi sami in ki jih sestavljajo predsodki, stereotipi, nasilje in nestrpnost.

Oddaja Za prijeten konec dneva bo posvečena enemu izmed najuspešnejših italijanskih pop glasbenikov Erosu Ramazzottiju. Od leta 1984, ko je zmagal na Sanremskem festivalu s skladbo Terra promessa, pa vse do današnjih dni, je Eros prodal več kot 60 milijonov albumov, nastopal v dvoranah po vsem svetu, sodeloval z uglednimi glasbeniki in nanizal vrsto uspešnic. Nekaj njegovih največjih pa boste slišali Za prijeten konec dneva.