V današnjem zelo oblikovanem svetu se zdi, da je bilo vse že narejeno in nas le redko lahko še kaj preseneti. A motivi, vzorci in objekti, ki jih ustvarja David Tavčar, dokazujejo nasprotno. Svojo pot industrijskega oblikovalca si je začrtal že zgodaj in se takoj po gimnaziji odpravil študirat na Šolo uporabnih umetnosti na Dunaju. Rad oblikuje tekstil in porcelan, ceni in išče že skoraj pozabljeno obrtniško mojstrstvo izdelovanja predmetov, a enak izziv mu pomeni tudi oblikovanje za množično proizvodnjo z indstrijskega tekočega traku. Živi med Ljubljano in Dunajem, sodeluje z mnogimi znanimi evropskimi podjetji. Dela mu nikoli ne zmanjka. Na nočni klepet ga je povabila Nada Vodušek.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno- zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zakaj je Bachova glasba sublimna, božansko vzvišena, popolna in večna? Zakaj s svojo sublimno lepoto »dokazuje« smisel sveta, vesolja? V njeni matematični lepoti, ki zveni iz harmoničnih razmerij med toni, glasovi in glasbenimi frazami, v tisti »dobri uglašenosti klavirja«, ki zveni v kristalno jasnih, »geometrijsko« popolnih razmerjih – prav v njej, v tej večni, nikoli popolnoma slišani in vselej znova poslušani harmoniji je tista skrivnostna globina, ki nas spominja na zvezdno nebo in v nas prebuja žlahtni pathos, nostalgijo po »izgubljenem raju« – ki pa, kot občutimo in vemo ob Bachovi glasbi, sploh ni izgubljen, ampak je prav tu, vseskozi je tu, v tej očitni in hkrati skrivni globini te glasbe, le slišati ga moramo!
Ko poslušam, na primer, fugo v es-molu, osmo fugo prve knjige Dobro uglašenega klavirja, slišim v njej trepetajočo »glasbo zvezd«. V njihovem plesu, v glasovih, ki prihajajo nekje od daleč in so hkrati tako blizu moji duši, saj se kakor moje misli »lovijo« v praznini, v teh glasovih ni nič mogočno strašljivega, nasprotno, ti »zvezdni« glasovi so v svoji subtilni harmoniji nežni, šibki, kakor mladi lističi poganjajo na plan, potem rastejo, se prepletajo ter na koncu svojega kratkega in obenem večnega življenja izzvenijo v tišino.
Tu ne gre za vzvišenost velikosti in moči, temveč za sublimnost bežnega trajanja, ki sega v brezdanjo, skrivnostno globino. In tudi pri orgelskih fugah je tako; seveda orgle bučijo, glasovi njihovih globokih piščali so mogočni, da v njih »zavibriraš« s celotnim telesom, toda mogočnost teh glasov je le del njihove sublimne lepote, kajti brez vznesenosti duše, ki v njih prepoznava véliko polifonijo vseh naših bivanj, tako zemeljskih kot nebeških, bi bil ves njihov fortissimo le oglušujoč hrup.
Najlepše pa se mi zdijo Bachove fuge prav na začetku, ko so še mlade, kot lističi spomladi, v katerih pa že slutimo poletje, jesen in tudi zimo, čeprav so prihodnji časi, ki jih že nosijo v sebi, še neznani – takrat, ko je vse še možnost, četudi v tej možnosti vlada skrita nujnost.

Pravljice niso samo za lahko noč. Na Prvem jih ob posebnih priložnostih začenjamo že zgodaj zjutraj. V naslednjih minutah bomo prisluhnili šestemu delu zgodbe Lisjaček v Luninem gozdu. Gozd Svetlane Makarovič pa seveda ni navaden gozd. In tudi lisička ni čisto navadna lisička …

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

»Zelo pomemben mikroelement za večino organizmov.« Tako doc. dr. Rok Frlan, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani opiše molibden. Njegovo ime izhaja iz dejstva, da je zelo podoben svincu.

Februarja še ni konec, a dnevne temperature v zadnjih dneh so marsikoga zvabile na vrt in v sadovnjak. V sredinem Svetovalnem servisu se bomo po sadovnjaku vsaj v besedah sprehodili z Romanom Mavcem, vodjem Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije. Dobrodošla so vaša vprašanja o prvih pomladnih opravilih – rezi in cepljenju sadnega drevja, spomladanskem gnojenju in škropljenju … Zapišite jih na spletni strani radioprvi.si, pošljite na e-naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
24. februarja , leta 1973 je bila na prvem mestu ameriške lestvice skladba Killing me softly with his song, ki jo je zapela Roberta Flack. Njena izvedba skladbe je avtorjem prinesla tri nagrade grammy in še vedno spada med najboljše pesmi vseh časov.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Matjaž, Luka in Špela se spet potepajo - vsaj v oddaji, če se že v resnici ne smejo. In spet bodo skušali razvozlati eno izmed številnih kratic evropskega biroktarskega žargona: ESP.

»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.

V akciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije S kmetije za Vas je kot primer dobre prakse izpostavljena tudi Kmetija Hergan v Šikolah pri Ptuju. V 200-letni zgodovini kmetije je bila velika prelomnica preusmeritev z živinoreje in oddaje mleka v predelavo in prodajo bučnih semen in različnih olj.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kakšna je vloga bitcoina in drugih kriptovalut v finančnem in v realnem svetu ter predvsem kako svetla je njihova prihodnost? Pa tudi v kolikšni meri so digitalne valute sploh regulirane in kako resno grožnjo predstavljajo obstoječim valutam? O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih voditeljica Urška Jereb z gosti.

Gostje:
- dr. Marko Pahor iz ljubljanske Ekonomske fakultete,
- Aleš Špetič, generalni direktor tehnološkega podjetja Klevio,
- Jožef Bradeško, viceguverner Banke Slovenije,
- Zenel Batagelj, partner v družbi Valicon,
- David Vegelj iz spletnega portala Vzajemci.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Še dobro, da je tu luna, ki vsako noč pripoveduje pravljice vrabčkom in lisicam. In tudi zapuščenim parkom in dolgim cestam …
Pripoveduje: Janko Petrovec.
Napisala: Tatjana Kokalj.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

ŠILA je šolska improliga, program tekmovalnega improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki nepretrgano deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kaj pa se je dogajalo zadnje leto, ko je epidemija koronavirusa spremenila vse in ustavila tako šolsko kot obšolsko delovanje dijakov? Kako potekajo vaje, če so obšolske dejavnosti dijakov onemogočene in se skupina ne more dobivati na šoli? Kaj je z nastopi in s tekmovanji, ko pa improvizacijsko gledališče potrebuje občinstvo? ŠILA vseeno ni zamrla, bomo dokazali v oddaji Gymnasium.

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši spomnili Đorđa Balaševića, pred kratkim umrlega skladatelja, pesnika in pisatelja. Gostili pa bomo Marka Šantića, režiserja z Reke, ki je ne glede na covid-19 začel snemati svoj novi film. Predvsem pa bo na vrsti prispevek o pomembnosti ustavnega priznanja etničnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije, in sicer v luči letošnjega popisa prebivalcev Slovenije.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Glasbena preobleka je tedenska 20-minutna oddaja, v kateri predstavljamo manj znane priredbe domačih in tujih uspešnic. Na sporedu bo vsako sredo ob 22.30, ponovitev pa bo v soboto ob 18.15. Enkrat na mesec bomo oddajo živo prenašali iz studia 13; gostili bomo zanimive glasbenike, s katerimi bomo priredili nekaj domačih in tujih skladb ob kitarski spremljavi. Urednik je Andrej Prezelj.

Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Je član Društva slovenskih pisateljev. Izdal je pet pesniških zbirk, nazadnje knjigo z naslovom Poznam te črne stvari. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil leta 2008 nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko "Via Francigena" pa leta 2012 za Jenkovo nagrado. Odisej(ka) v labirintu je naslov cikla njegovih še neobjavljenih pesmi.
Interpretira Matej Puc.

V soboto, 27. februarja, bomo Slovenci slišali skladbo, s katero nas bo na letošnjem tekmovanju za Pesem Evrovizije zastopala Ana Soklič. Strokovna komisija jo je izbrala izmed 199 pesmi, prispelih na razpis. Letošnja Ema bo tako precej drugačna, kot prejšnja leta, saj bo Ana zapela samo eno skladbo, preostali čas pa bo nostalgično posvečen 60. obletnici prvega slovenskega nastopa na tekmovanju za Pesem Evrovizije.Nostalgična pa bo tudi oddaja Za prijeten konec dneva. Slišali boste nekatere starejše skladbe, ki so Slovenijo zastopale na tem največjem pop glasbenem, tekmovanju. Oddajo pripravlja in vodi Anja Rupel.