Gašper Krajnc je vse prej kot običajen človek. Čeprav je od nekdaj znal risati, se je z risanjem zares začel ukvarjati šele s 25 leti, brez predhodne strokovne izobrazbe. Že 20 let živi v Ljubljani, ki jo gleda z očmi nekoga, ki opazuje podrobnosti, ne širše slike. Vse to je prenesel v risoroman Mestne ptice. Knjiga, ki je hkrati žanrska podzvrst stripa, razkriva subtilno izpoved nekoga, ki je želel povedati zgodbo Ambroža, človeka, ki se znajde na življenjski prelomnici, na koncu pa je narisal in zapisal svojo zgodbo. Risar Gašper Krajnc jo je Juretu K. Čoklu razkril v oddaji Razkošje v glavi.

V okviru dneva spomina na holokavst je že prišlo v navado, da se vsako leto spomnimo milijonov Judov, ki so izgubili življenja v nacističnih uničevalnih taboriščih. A na oltar nacistične blaznosti so bile položene še številne druge žrtve, ki jih danes zgodovina prav tako prešteva v milijonih. Največji davek so (poleg Judov) plačali vojni ujetniki, ki so jih nacistične armade zajele na vzhodni fronti. Sovjetski vojni ujetniki so še osem desetletij po vojni slabo raziskana zgodba, zato ni čudno, da tudi Slovenci eno takih zgodb odkrivamo šele zadnje desetletje. Kot da bi kdo dejal »zgodilo se je na vašem pragu«, Marko Radmilovič v ponovitvi oddaje Sledi časa prinaša zgodbo o nemškem uničevalnem taborišču v mariborskem Melju, imenovanem »Stalag XVIII/D«.

Za popotnico današnji ponovitvi oddaje smo izbrali zapis Turističnega društva Gorje: navdih pri stvarjenju krajev, varno položenih v vznožje Julijcev, obdanih z gozdnim zelenjem Pokljuke in Mežakle, je moral biti zares veličasten. Sredi tega stvarstva so kot v zelenje skrbno izdelanih jaslic položene vasi, ki pripadajo gorjanski fari in občini. Dominantni zvonik farne cerkve sv. Jurija se prišleku pokaže že od daleč, torej se ni pretirano čuditi, če se najbolj prepoznavna pesem, ki se nanaša na Gorje, imenuje U Gorjah zvoni, da se turn maje. Pa omenjeni zvon farne cerkve še zdaleč ni zadnji, po katerem bi bili ti kraji prepoznavni daleč naokoli: tu so namreč Godba Gorje, Alpski kvintet in znani kravji zvonci, ki pripovedujejo o tod živeči stari zvončarski obrti in živini, ki popase gorjanskim vasem pripadajoče pokljuške planine. Še dandanašnji bistre vode so nekoč gnale kolesja vzdolž reke Radovne posejanih žag, mlinov in kovačij, vse do naravnih tesni, ki so vrezane med Homom in Borštom in v katerih se silna moč vode ujame v soteski, imenovani Vintgar. Najstarejša dokazana poselitev v Gorjah sodi v mlajši del starejše kamene dobe. Arheologi so namreč v jami nad Poljšico, ki ji pravimo Poglejska cerkev, našli kamnito orodje. In prav Poglejsko cerkev bomo predstavili v današnji ponovitvi oddaje Nedeljska reportaža, ki jo je pripravil Milan Trobič.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V današnji Duhovni misli evangelijski pridigar Silvester Molan iz Krškega razmišlja o postnem času. Prave kristjanke in kristjani bi ga morali vzeti resno kot duhovno prenovo in priložnost za dobra dela. V tem času je, kot poudarja Silvester Molan, še posebno pomembna molitev za druge, tudi za domovino.

Ob delavnikih vsako jutro ob 6.40 pogledamo na svet z otroškimi očmi. To, kar se odraslim zdi samoumevno, pri najmlajših izzove domišljijske odgovore, ki nenehno presenečajo.

Javno izkazovanje naklonjenosti v obliki poljubljanja še zdaleč ni splošno sprejeta praksa, ponekod je celo kaznivo. Zdaj govorim o tistem dolgem romantičnem poljubu, ki ga pospremijo zaprte oči. Ampak poljub je samo ena od oblik komunikacije med ljudmi, pa tudi ni zgolj in samo človeška. Več v Torkovem kvizu!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Mandeep Kaur in Sukhbir Singh prihajata iz Pandžaba. Mandeep je pevka, Sukhbir dela v logistiki. Kaj ju je pripeljalo k nam? Zanimiva in precej ovinkasta pot. Sukhbir je opravljal podiplomski študij iz ekonomije in administracije na Poljskem. Ko je doštudiral, so mu v Sloveniji ponudili pripravništvo na področju logistike, sledila je zaposlitev. Mandeep se mu je pridružila, ko sta se poročila. Podrobnosti pa v Drugem pogledu!

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Torkovo dopoldne je rezervirano za različne poglede na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega pogosto sploh ne opazimo. V Intelekti poskušamo skupaj z uglednimi strokovnjaki z različnih področij – gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih – ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je decembra lani nastopila zasedba Anbot.

Epidemija pri nas še naprej stagnira. Pristojni ob tem upajo, da bo precepljenost prebivalstva, še posebno učiteljic in učiteljev, to izboljšala. To bo še zlasti pomembno v prihodnjih tednih, ob morebitnem vnovičnem poslabšanju epidemiološke slike. Zanimanje za cepljenje pri zaposlenih v vzgoji in izobraževanju pa se po državi precej razlikuje.

Ostale teme:
- Aktiv ravnateljev podravskih srednjih šol je podprl svobodo izražanja dijakov, ki so pred mesecem dobili plačilne globe
- Profesorju Milosavljeviču zaradi gonje proti njemu stopili v bran sodelavci na Fakulteti za družbene vede
- Trije uporni evropski poslanci iz Katalonije ostali brez imunitete
- Zaradi sumljive pisemske pošiljke zaprli glavno pošto v Kranju
- Danes in jutri delno jasno z občasno oblačnostjo

Propadajoče Medijske toplice vendarle čakajo boljši časi. Novi lastnik jim namerava vrniti lesk turističnega bisera
Zapleti z nadomestnimi zemljišči za obmejne kmete v Pomurju
Koliščarska dediščina bo kmalu predstavljena v sodobnem interpretacijskem centru na Igu

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Epidemija covida je razgalila šibke točke slovenskega zdravstva; vendar ni vse črno-belo. Nikoli ni zmanjkalo postelj za najhujše bolnike, obolele za covidom, in dobili so najboljšo zdravstveno oskrbo. V istem obdobju pa marsikdo ni mogel priklicati svojega izbranega zdravnika, že načrtovani nenujni pregledi pa so bili preloženi. Med omejitvami sta zastala diagnostika in zdravljenje rakavih in srčno-žilnih obolenj, podaljšale so se čakalne dobe za številne preglede in posege.

Ker virus ostaja z nami, bo voditelj Iztok Konc s sogovorniki ugotavljal, kakšna je škoda in kakšna bo strategija našega zdravstvenega sistema v prihodnje. Sodelovali bodo:
- dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta,
- zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica ZD Ljubljana,
- dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor,
- in dr. Samo Zver, predstojnik KO za hematologijo v Ljubljani.
Posebej za našo oddajo je o teh izzivih govoril tudi minister za zdravje Janez Poklukar.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pravljica za dečka, ki zvečer ni bil nikoli zaspan.
Pripoveduje: Marinka Štern.
Napisala: Gitica Jakopin.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1982.

Pozdravljeni v drugi polovici 19. stoletja, v letih, ko so bili aktualni narodni aktivisti, vprašanje in oblikovanje narodne zavesti in pripadnosti. Vrtincu, ki je v tistih letih močno prevetril evropsko celino, se tudi mi nismo izognili. Še posebno močno je zapihal v krajih ob državnih mejah tedanje habsburške monarhije.

Vasi in mesta na naši zahodni meji so se prepletali z italijanskimi, laškimi; skupaj so živeli, peli, molili, delali. Vse to ni bil problem, dokler niso v zanosu vrtinca začeli poudarjati in zahtevati narodne identifikacije kmečkih prebivalcev. To včasih ni bilo ravno najbolj samoumevno dejanje. Vsaka stran – tako italijanska kot slovenska – je seveda vlekla k sebi, ob tem pa uporabljala različna orodja. Tudi ljudsko pesem.

Doktorica Marjeta Pisk, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je v letu 2018 po desetletnem terenskem in raziskovalnem delu izdala knjigo Vi čuvarji ste obmejni – pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture.

Ob pogovoru z avtorico so se nam odstrli različni zanimivi odtenki življenja v tedanji situaciji. Vse to smo povezali z glasbo Primorske, ki nam jo bodo predali: pevke slovenske tržaške folklorne skupine Stu ledi, pevci Chiabudini, Nadiški puobi iz Benečije, Mešani pevski zbor Mačkovlje, Briški vokalni oktet in istrska skupina iz osemdesetih let Istranova.

Igra je nastala po noveli z enakim naslovom, ki jo je napisal Juš Kozak leta 1940, za radio pa jo je priredil Mitja Mejak leta 1969. GEORGESOVA MASKA je dosegla velik uspeh, saj je obšla vse radijske postaje v nekdanji Jugoslaviji, znašla pa se je tudi na programih številnih tujih radijskih postaj. Njena tematika je zmeraj aktualna, saj se posveča številnim eksistencialnim vprašanjem človekovega bivanja, smisla in nesmisla življenja; ta se nam jasneje pokažejo prav ob misteriju in neizbežni dokončnosti smrti.

Režiser je Mirč Kragelj,
tonski mojster Dušan Mauser,
avtor izvirne glasbe pa Marjan Vodopivec.

Georgesa igra Stane Sever,
Prijatelj je Boris Kralj,
Gospa Judit Duša Počkaj,
Felicita Štefka Drolc,
Duhovnik Rudi Kosmač,
Lirik Polde Bibič,
Dramatik Saša Miklavc,
Gospod Janez Albreht,
Dama Slavka Glavina,
Strežnik pa Tone Homar.

Igra traja 42 minut in 7 sekund.
Uredništvo igranega programa.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija aprila 1969.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo skladbe iz radijskega arhiva.

Darinka Slanovec se je s pesniškim prvencem Sled angelov predstavila leta 2003. Lirično intimističen izraz je pozneje še zgostila in v desetih letih prejela več nagrad za haiku ter izdala zbirko Leže v travi. V oddaji predstavljamo nekaj novejših haikujev iz niza Ulične svetilke, ki so ga navdihnili vtisi s pohajanj po rodnem Kamniku.