Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 15. maj. 2021

Prvi • Sob, 15. maj.

00:00
Poročila

Slovenija je iz obrobne kolesarske dežele z nekaj posameznimi prebliski v preteklih letih in desetletjih postala tako rekoč velesila s prvim in drugim kolesarjem svetovne lestvice. O fenomenu, ki ga predstavljata Primož Roglič in Tadej Pogačar, o izzivih, ki so pred njima in tudi pred ljubitelji tega garaškega športa, nam bo več povedal David Črmelj. David je v Vipavski dolini, od koder prihaja, nekoč tudi sam vrtel pedale, danes kolesarskim karavanam na največjih dirkah sledi kot športni novinar Televizije Slovenija. Na nočni obisk ga je povabil Sandi Škvarč, v pogovoru boste lahko slišali tudi zanimivosti iz zakulisja tega športa.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

03:00
Poročila

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno ob pomoči sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.

Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa.

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Ne da bi potrkal ali pozvonil, je nekdo vdrl v moj dom. Z blatnimi čevlji je potacal tla in hodil iz sobe v sobo, ne da bi se menil za moje namige – tudi ko so ti prerasli v neprikrito prošnjo, naj odide. Iz minute v minuto mi je bilo težje, počutila sem se, da se vloge brez moje privolitve nasilno obračajo, tujec je postal domačin in sama tujka v lastni hiši. Če odidem od tod, kam bom šla? Če ne bo odšel, kako bom preživela razdejanje? Občutila sem neopisljivo tesnobo nepripadnosti. Z razblinjanjem navezave na moj osebni prostor sem izginjala tudi sama.
Ko sem se zbudila in je minilo veliko let, sem tudi v resničnem svetu, tako kot v tistih sanjah, zaznala veliko primerov skrunitev. Ljudje smo lačni intime, ampak ker do svoje nimamo dostopa, vdiramo v intimo drugih.
Paradoks današnjega časa se zdi prav velika lakota po intimi na eni strani in neznosen strah pred njo na drugi. Potrebo po intimi tešimo z vstopanjem v družabna omrežja, skozi resničnostne šove, z veseljem do govoric in s sodelovanjem v anonimnih javnih linčih. A lakota s tem ni potešena, zato nasilje stopnjujemo, namesto da bi uvideli, da do potešitve ne more priti, ker cilj naših prizadevanj ni intima, pač pa poza; je forma, ne pa vsebina.
Obenem pa prava intima, tista, ki pronica skozi simbolno bogat jezik umetnosti, v nas vzbuja nerazložljiv odpor, včasih celo bes in gnus. Hočemo intimo, ki si jo lahko prilastimo, ne pa take, ki si s svojo dvoumnostjo hoče prilastiti nas.
Intima je intimna, dokler ostaja skrita; takrat je prostor iskanja in čustvovanja; razsežnost spomina in molitve; začetek ustvarjanja. Je mesto, kjer poklekamo pred nezasegljivostjo bivanja, in dom, kamor se vrnemo s priznanjem, da so nam spodleteli tudi najbolj plemeniti cilji. Pot do take intime ni ostrenje pozornosti do naključnih zunanjih manifestacij skritega, pač pa, nasprotno, usmerjanje pogleda navznoter. Intima zacveti, ko se razpredemo iz cinizma in zaznamo nepotvorjeno nujnost zgolj naše izkušnje v vsej njeni boleče lepi neponovljivosti.
Tako doživeta intima vzpostavlja prave razdalje: človeka do sebe in sebe do drugih. Gradi simbolni red – ne zaradi maksime o pozitivnem mišljenju ali zaradi religioznih formul, ki nas ne nagovarjajo več, pač pa zaradi moje in tvoje osebne izkušnje, da samo iz tako občutene intime raste tista duhovnost, ki nas resnično obvaruje tega, da bi drugim prizadeli to, česar ne želimo, da bi oni storili nam.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar 15. maj

06:15
Vreme z meteorologom

06:28
Sobotni glasbeni večeri na prvem - Mario Rijavec - nocoj B

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tokrat gremo v svet številk, a ne skrbite, še vedno ostajamo pri jezikovnih in ne matematičnih dilemah. Darja Pograjc se je lotila raziskovanja bilijona in milijarde, ki v različnih jezikovnih okoljih pomenita različno število. Zmedeni? Pojasnimo v KiKsu! Za povrh pa ponovimo še pravila za zapisovanje številk.

08:00
Poročila

Učenci 3.a razreda Osnovne šole Miška Kranjca v Ljubljani so ob svetovnem dnevu družine povedali tudi to, kako starše spravijo v dobro voljo, kako najdejo pravi izgovor in kako je, kadar so na obisku pri babicah in dedkih. Tretješolci pa se bodo v tokratni oddaji lotili tudi hišnih opravil in zaigrali nekaj družabnih iger …

Glasbila ločimo po načinu igranja, zato so razvrščena v šest družin. Vanje pihamo, trobimo, igramo po tipkah, brenkamo, godemo in udarjamo s tolkači. Prisluhnite Violinčku, ki vam jih bo predstavil po zvoku v zasedbah ali solistično.

09:00
Poročila

Mladi parlamentarci so pred kratkim na 31. zaključku otroškega parlamenta predstavili svoje ugotovitve in razmišljanja o poklicni prihodnosti. O izzivih izbire poklica so se že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na zasedanju zastopali interese vrstnikov in podali resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge.

O njih več v tokratni oddaji Hudo!.

11:00
Poročila

V tokratni oddaji bomo med drugim ocenili dokumentarni film Gera von Boehma o kontroverznem fotografu Helmutu Newtonu, znanem po svojih provokativnih delih. Andraž Jerič, eden od ustanoviteljev filmskega društva Temporama, pa bo letos eden od 20 mladih evropskih producentov, ki so jih povabili na festival v Cannesu kot "producente na potezi". Jerič je leta 2018 produciral Temporamin prvi celovečerec Posledice scenarista in režiserja Darka Štanteta, film je bil uspešen tako doma kot v tujini, v oddaji pa ga bomo med drugim povprašali tudi o filmih, ki jih pripravlja zdaj, pa o zdajšnjih razmerah za filmske ustvarjalce pri nas.

11:50
Obvestila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je pred dnevi gostovala pevka Katja Koren z zasedbo.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Izraelsko-palestinski mirovni proces se nadaljuje z novimi hudimi vojaškimi spopadi. Spet poročajo o več deset smrtnih žrtvah, med njimi je tudi več otrok, ter o »zaskrbljenosti« preostalega sveta, ki strani poziva k ustavitvi spopadov. Smo na robu nove vojne na Bližnjem vzhodu? Vojne prihodnosti – a tudi že sedanjosti – so vojne za osnovne dobrine, kot je voda. V razgretem svetu bo voda odločilna za preživetje skupnosti in držav.

14:00
Poročila

14:19
Napoved GLC 15.5.2021, Esejistično intoniran roman enega ključnih pisateljev srbske sodobnosti, ki se bere kot kompleksno ljubezensko pismo Beogradu

Beograd ima dolgo, bogato in zavito zgodovino. Med drugim so jo pisali Kelti in Rimljani, Huni in Bizantinci, Slovani in Turki, Madžari in Avstrijci. V 20. stoletju smo jo po svoje seveda pomagali ustvarjati tudi Slovenci. No, v romanu Naslov pa jo na literarno dovršen način pripoveduje in o njej poglobljeno premišljuje eden najpomembnejših sodobnih srbskih pisateljev, predlani tudi vileniški nagrajenec, Dragan Velikić. Kako se je belemu mestu ob sotočju Save in Donave nemili zgodovini navkljub tolikokrat uspelo, kakor feniksu, preroditi iz pepela in ali se mu bo ta podvig posrečil tudi v sedanjosti, nad katero še vedno leži senca katastrofalnih Miloševićevih politik, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Đurđo Strsoglavec, ki je Naslov prevedla za Cankarjevo založbo, sicer pa na ljubljanski Filozofski fakulteti predava hrvaško in srbsko književnost. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

Dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej je Slovenec, ki že 60 let živi v Braziliji in je tam tako rekoč iz nič napravil resnično neverjetno novinarsko, poslovno in diplomatsko-politično kariero. Že pri 16 letih je postal Delov dopisnik iz Južne Amerike, ki je bila v tistem času polna levičarskih gverilskih političnih gibanj ter desničarskih vojaških udarov in diktatur. Ustanovil je mednarodno podjetje Tecnowatt, ki je zaposlilo več tisoč ljudi in osvetlilo znameniti kip Kristusa v Riu de Janeiru, pa tudi ulice kar nekaj svetovnih prestolnic. Odigral je pomembno vlogo pri širjenju Nove Ljubljanske banke v Južni Ameriki, bil je predsednik gospodarske zbornice druge največje brazilske zvezne države in je bržkone edini človek, ki je dvakrat zavrnil prošnjo takratnega brazilskega predsednika Fernanda Cardosa, naj postane minister v njegovi vladi. Pri njegovem delovanju ga sicer vseskozi vodi prepričanje, da podjetništvo ne sme biti usmerjeno le v slepo kopičenje denarja, ampak mora služiti skupnemu dobremu. Je torej človek raznolikih življenj in zanimanj, spričo česar morda niti ni presenetljivo, da so v Braziliji o njem napisali knjigo s pomenljivim naslovom Uganka Šalej. Kljub vsem tem uspehom v Južni Ameriki pa Šalej nikoli ni izgubil navezanosti na svojo domovino in si tako diplomatsko kot v poslovnem polju že desetletja prizadeva za boljše slovensko-brazilske odnose. O njegovi življenjski poti, od otroštva v povojni Sloveniji, kjer so ga močno zaznamovali predvsem izjemno solidarni medsebojni odnosi, do njegove neverjetne kariere na drugem koncu sveta, se je s Štefanom Bogdanom Barenboimom Šalejem za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

17:00
Poročila

Kantavtor Boštjan Gartner se je dobrih dvajset let po svojem prvem albumu Reka (1996) odločil znova stopiti pred studijski mikrofon, kjer so se njegovemu vokalu in kitari pridružile klaviature Boruta Činča. Nastal je album Čas brez iluzij, umirjena glasbena ilustracija različnih plati življenja, ki nam ga avtor predstavi v tokratni Pesmi v žepu.

18:13
Napoved GLC 15.5.2021, Na sporedu ob 18.30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Že več kot 15 let Katoliška cerkev v Sloveniji omogoča mladim v okviru programa POTA izkušnjo misijonskega življenja. Lani je pandemija covida-19 preprečila prostovoljkam in prostovoljcem, da bi kot prostovoljci misijonarji pomagali ljudem v stiski na različnih koncih sveta. Letos upajo, da jim bodo okoliščine omogočile, da bodo mladi prostovoljci misijonarji izvedli sedem različnih projektov v Ukrajini, Indiji, Kazahstanu, Južnoafriški republiki, Keniji in na Madagaskarju. Naši sogovorniki Živa Gabrovšek, Zala Žnidaršič in Peter Godeša se odpravljajo v omenjene afriške države. V pogovoru pojasnjujejo, komu bodo pomagali in kako in zakaj.

Noč je čas za posteljo, ampak zakaj …
Pripoveduje: Nina Valič.
Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Izbrana dela iz opusa Maria Rijavca izvajajo člani Big Banda RTV Slovenija in člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, združeni v revijskem orkestru. Vokalna solistka je Ana Bezjak. Dirigira Lojze Krajnčan. Spomine na Maria Rijavca z nami delita sin Edvard Josip Rijavec in sodelavec gospod Dušan Hren. Koncert povezujeta Simona Moličnik in Milan Krapež.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

"Ob tem, da naj bi bila pravljica bratov Grimm konservativna moralka za deklice, ki naj se izogibajo radovednosti in skušnjavi, pa radijska igra avtorsko vključuje tudi elemente kriminalke, črnega humorja in od izvirnika veliko večje krutosti …" je ob premieri poudaril recenzent Uroš Smasek.
Kakšna bi torej lahko bila Rdeča kapica danes, kako bi ravnala z zapeljivim volkom in z odrešiteljem, lovcem oziroma ali sta volk in lovec danes sploh še mogoča? Vlogo volka in lastnosti vseh drugih nastopajočih v tej socialni dramski miniaturi, od grozljivih do dobrotljivih in bistroumno iznajdljivih, prevzema nase en sam igralec.

Avtorica besedila in režiserka: Brina Klampfer.
Tonski mojster: Urban Gruden.

Rdeča kapica, Mama, Lovec in Volk: Urban Kuntarič.

Traja 10'59''.
Igra je nastala v koprodukciji z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani pri izbirnih predmetih Radijska igra in Radijska režija pod mentorstvom režiserjev Aleša Jana in Klemna Markovčiča v študijskem letu 2018/2019.
Posneto v studiih Radia Slovenija.

23:00
Poročila

Pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Aleš Šteger v ciklu nove poezije razmišlja o protislovni, skrivnostni, raznovrstni naravi človeka. V oddaji objavljamo izbor iz daljšega cikla pesmi v interpretaciji Željka Hrsa.

Appleseed: Roots & Branches (drugič). Sklepno dejanje našega spoznavanja s kompilacijami ameriške založbe družbeno angažiranega folka Appleseed. Od Natalie Merchant do Johna Gorke.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov