Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Četrtek, 20. maj. 2021

Prvi • Čet, 20. maj.

00:00
Poročila

Gostja po polnoči bo bibliotekarka v splošni knjižnici Maribor, avtorica več knjig za otroke in mladino, pravljic, humoresk in pesmi, prevajalka in pravljičarka, Tatjana Jamnik Pocajt. Pred leti je med potovanjem po Aljaski nastalo njeno izvirno avtorsko delo Duh gore Denali, v katerem posebno poudarja srčnost, pogum in vztrajnost, lastnosti, ki so v tem času še kako pomembne.

Skupaj z Barbaro Popit bomo spoznavali Himalajo, se pogovarjali z Andražem Hribarjem in prisluhnili reportaži o jadranju na ptujskem jezeru.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Mestni ljudje so hodili v gozd, ne v gmajno, in verjetno je še tako. Sicer pa noben gozd ni gmajna, saj ima lastnika, pa tudi če je to država. Gmajna ima izvor v nemškem gemein, skupen. Skupna nam ostaja v tem, da se lahko gibljemo v njej, če ni označeno drugače. Prajvit, privat, namreč. A tudi tam ni ravno ograje; vsaj zdi se mi, da ne.
Je pa pogosto drugače, kot je bilo. Bilo je urejeno in zgledno, zdaj pa ni. Gozd se zarašča v goščo. Lastniki ga ne čistijo več, saj kdo pa še potrebuje butare! Preveč krušnih peči je spremenjenih v kamine. Lepo, kolikor je to priča dobrih časov. Slabo, kolikor je to dokaz nepremišljene brezskrbnosti.
Značilna za goščo je zaraščenost. Prejšnje gozdne poti postajajo bolj stezice kot vozna smer. Uhojene, a le od sprehajalcev. In številni med njimi ne ločijo gabra od hrasta, za brest pa mogoče še slišali niso, kaj šele za maklen. Kaj menite, kaj je to za eno drevo, me je pred kratkim ogovorila sprehajalka. Divja češnja, drobnica, njen kiselkasti sad je za ptice poslastica.
Veliko naših gmajn ima oznako mešanih gozdov. Jeseni se zgodi, da naletiš na šolarja s šopom raznovrstnih listov. Pri pouku, da se bodo učili z njih prepoznavati drevesa. Poklon učiteljici, če jih pozna iz narave, ne iz učbenika.
Gmajne, gozdovi so prostor za živali in za številne varen dom. Sovražnik jim vseeno grozi od povsod. Polhec in tvoj kožušček! A si se končno le ujel v ono past? Sicer bi še visela obešena na veji. Polšja mast velja za domače zdravilo. Polhovke mogoče tudi še niso iz mode. Lisice in jazbec in razna zavetja divjadi. Precej blizu prihaja medved; včasih na sprehodu pomislim nanj. In me je že malo strah. Da je ne na hitro ucvreti, je bilo slišati lovčev poduk na teve. Pa volk? Ne vem, kako bi ravnala Rdeča kapica.
Na bližnji jasi srna. Spomni me na šolsko berilo z naslovom Bambi. Mama srna v njem poučuje svoj radovedni naraščaj. Sploh ne induktivno, kar so nam glede poučevanja vtepali glavo, češ da je edino pravilno. Ampak kar deduktivno, kar je v teoriji veljalo za najboljše, v praksi ga je bilo pa bore malo. Mladi srnjaček je namreč hotel od mame izvedeti potrebne reči o poti, po kateri hodita. A mu ni povedala drugega, kot da je to »pot srn«. Nobene razlage; kar zapomni si, smrkavček.
Eh, gmajne. Kaj vse bi nam lahko povedale, a molčijo. Vredno je razumeti pomen tega, iz katere smeri privršijo vetrovi. V starem šolskem berilu je pisalo:
Komur gozd prijazen je, neznana mu bojazen je. Mogoče pa to še velja.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar 20. maj

06:15
Vreme z meteorologom

Športno plezanje ima v Sloveniji iz leta v leto več privržencev, tistih, ki so jim v izziv strme stene ali v zaprtih prostorih ali na prostem. Po ocenah Planinske zveze Slovenije se s športnim plezanjem pri nas ukvarja približno dvajset tisoč ljudi, ki jim je na voljo kakšnih 115 plezališč, s številnimi, skupaj jih je v Sloveniji več kot pet tisoč, plezalnimi smermi. Seveda so najbolj poznana naravna plezališča na Kraškem robu in v Alpah. Z bogato in pestro ponudbo plezališč na prostem pa se lahko pohvalijo tudi v Zasavju. Več o tem v tokratnem Lokalnem času s Karmen Štrancar Rajevec.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Na svetovni dan čebel s pomočjo izr. prof. dr. Janka Božiča z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, raziskujemo čebelje možgane in preverjamo, kaj ta dognanja pomenijo za nevroznanost. Za kaj vse so specializirani čebelji možgani? Kako so oživčeni? Zakaj nam lahko pomagajo pri razumevanju človeških? Mojca Delač se je z radijskim mikrofonom odpravila v Urbani čebelnjak Botaničnega vrta v Ljubljani.

08:00
Poročila

Kljub aprilskemu vremenu, ki smo mu priča v maju, se že počasi približuje poletje. V vročih dneh in nočeh, ki sledijo, se kot najučinkovitejši način hlajenja predstavljajo klimatske naprave. Njihova večnamenska uporaba upraviči nakup. Predvsem zaradi energetske učinkovitosti se izkažejo pri hlajenju kot tudi pri ogrevanju. Katero klimatsko napravo izbrati in kako jo pravilno vzdrževati? O vsem tem bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal strokovnjak za klimatske naprave Lev Mioč.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so ta hip najaktualnejša: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZenece? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni burnejša reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc.

10:00
Poročila

Našemu tokratnemu sogovorniku Alojziju Ogrizku je življenje prineslo na pot najrazličnejše preizkušnje. Ker pa verjame, da se vsaka stvar zgodi z namenom, se je z vsako pogumno spoprijel in jo vzel kot izkušnjo. Danes živi v Logatcu z ženo, ki je zbolela za demenco, a prav vsak dan gospod Alojzij, ki ga sicer kličejo Slavko, poskrbi, da jima posije sonce. Upokojenemu učitelju frizerstva je bil poklic tako rekoč položen v zibel. Obiskala ga je Lucija Fatur.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi vsebinski poudarki:
Nekateri obiskovalci Triglavskega narodnega parka se žal ne znajo obnašati primerno!
Kmalu razpis za novega upravljalca mariborskega letališča.
Kako se nameravajo na Obali rešiti tigrastih komarjev?
Kozinova zidanica na Trški gori bo z obnovo dobila lepšo podobo in novo vsebino.

13:40
Imported Break 13:40:00

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. Več kot 300 raziskovalcev deluje na 18 inštitutih. Njihovi izjemni dosežki so cenjeni tudi v mednarodnem okolju. V pogovoru, premierno pripravljenem za Arsov forum, voditeljica Nataša Lang in gostje premišljujejo o tem, kako ZRC SAZU pomaga bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, naravi doma in v svetu. Na kratko se ozirajo v zgodovino, v središču pogovora pa so izzivi, pred katerimi je ustanova zdaj.

Gostje:
- direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar,
- upokojeni raziskovalec dr. Janez Dular,
- predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič,
- raziskovalka dr. Lea Kuhar.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

S terena se oglašamo s pogovori s čebelarjem, z urednico otroške in mladinske literature pri Mladinski knjigi in avtorico pravljice za oddajo Lahko noč, otroci!. Lep uvod v zvočno praznovanje svetovnega dneva čebel iz Notranjskega parka ali Kulturnega doma Cerknica.

Na jasi ob Cerkniškem jezeru, ki jo obdaja gruča čebelnjakov, bo v počastitev svetovnega dne čebel dramska igralka Aja Kobe v neposrednem radijskem in video prenosu interpretirala zgodbe o navihanih štirih črnih mravljicah. Potopite se z nami v raznolike dogodivščine junakinj Anje Štefan, štirih mravljic, iz njihovega malega sveta, a polnega doživetij povezanih z morjem, uhani, luno in ostalimi prigodami. Če bo vreme neprijazno, se slišimo in gledamo v Kulturnem domu Cerknica.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.


Maj je mesec cvetja in ljubezni. Tokrat se v Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov izmenjaje prepletata pesem in poezija, povezana s to tematiko. Poslušate Ansambel Franca Miheliča; Alpski kvintet; Ansambel bratov Avsenik; Ansambel Gorenjci s pevko Ivanko Kraševec in Miho Dolžanom; Ansambel Lojzeta Slaka; Ansambel Gašperji; Borisa Franka s svojimi Kranjci in pevko Branko Stergar, Ansambel Borisa Kovačiča in Ansambel Mihe Dovžana.

21:00
Poročila

Hermann Broch, avstrijski pisatelj judovskega rodu, se je rodil 1. novembra 1886 na Dunaju, umrl pa 30. maja 1951, v Connecticutu v Združenih državah. Študiral je na Dunaju. Leta 1938, po nemški priključitvi Avstrije, so ga aretirali, kmalu pa je prek Velike Britanije emigriral v Združene države Amerike. Broch je eden izmed začetnikov modernega eksperimentalnega romana, celo z elementi postmodernega. Skušal je združevati pripovedništvo z znanostjo, analiziral je sodobnost, razpad tradicionalnih vrednot, ukvarjal se je z metafiziko človekovega bivanja. Je avtor izjemnih romanov, ki so v slovenščini izšli pri Cankarjevi založbi: Vergilova smrt in Nedolžneži (prevod Jože Udovič), pa tudi Mesečniki (prevod Štefan Vevar). Življenjsko pot, predvsem pa njegovo književnost predstavlja Tadeja Šergan. Brochova besedila interpretira Aleš Valič.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kantavtor Luka Gluvić pri svojem ustvarjanju črpa iz bogate ameriške glasbene zakladnice, prvine folka in countryja pa prepleta z izvirno avtorsko poetiko. S tokratnim albumom Velerajnki L. G. je ustvaril poseben poklon kantavtorju Townesu Van Zandtu in nas ob poslušanju povabil na svojevrstno potovanje pesmi.

23:00
Poročila

Stanko Vraz se je rodil leta 1810 v Cerovcu na Štajerskem.
Obiskoval je gimnazijo v Mariboru in licej v Gradcu, kjer je najprej študiral filozofijo in nato bogoslovje. Premislil si je, študiral pravo, vendar tudi ta študij opustil. Bil je jezikovno in literarno zelo izobražen. Želel se je uveljaviti kot slovenski pesnik, se je pa s sodobniki razhajal v tem, da je stremel k uporabi narečnega jezika. V tridesetih letih 19. stoletja se je navdušil za ilirizem, ki so ga slovenski izobraženci po večini zavračali, saj so se bali, da bi povzročil opuščanje slovenščine. Leta 1839 se je Vraz preselil v Zagreb in začel izdajati pesmi v hrvaščini. Ilirizem je razumel predvsem kot možnost za zbliževanje Slovanov. S Prešernom si je dopisoval in se z njim srečeval. Za Literarni nokturno smo ob 170. obletnici Vrazove smrti izbrali nekaj njegovih pesmi s po večini ljubezensko tematiko, ki so 1926 izšle v knjigi Stanka Vraza Slovenske pesmi.
Interpretira Gorazd Logar.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov