Negotove razmere med zaposlenimi stopnjujejo strah, ali in kako dolgo bodo še imeli službo. V mariborski enoti Zavoda za zaposlovanje se je število brezposelnih marca naglo povečalo na skoraj 11 tisoč. Na novo se je na zavod prijavilo 1239 oseb, velik priliv brezposelnih pa se nadaljuje tudi v aprilu. Kot ugotavljajo na zavodu, se je na novo prijavilo tudi precej takih, ki so delali v sosednji Avstriji.

Med okoli 300 tisoč delavci v Avstriji, ki so izgubili delo zaradi korona krize, je po ocenah predsednika Sindikata delavcev migrantov Slovenije Maria Fekonja tudi veliko Slovencev: "Je ta številka nekje od 1500 do 1800 oseb."

Ti se zdaj množično prijavljajo na Zavodu za zaposlovanje. Tudi na mariborski enoti, pravi Mirjana Zgaga: "Na naši območni službi lahko rečem, da imamo izredno velik priliv ravno teh delavcev. Moram povedati, da tukaj prihaja tudi do enega razkoraka med slovensko in avstrijsko zakonodajo." V Avstriji sporazumna odpoved pomeni tudi priznanje pravice do denarnega nadomestila, medtem ko pri nas za takšno prenehanje delovnega razmerja ne velja avtomatizem. Zato, dodaja sogovornica, delavcem migrantom svetuje: "Da od svojega delodajalca pridobijo še dodatno potrdilo, kaj je razlog prenehanja – ali zmanjšanje dela zaradi koronavirusa ali zaradi poslovnih razlogov, ekonomskih torej. Samo to, da je prišlo do sporazumnega prenehanja, ni zadosten razlog, da oseba pridobi pravico po naši zakonodaji."

Če brezposelni tega podatka Zavodu ne predloži, ga zavod pridobi sam, a to časovno podaljša postopek, še pojasnjuje Zgaga. V Sindikatu migrantov pa ob tem opozarjajo na še eno težavo. "Kako bo zavod pridobil podatke podjetja, ki je v Avstriji že prenehalo poslovati," pravi Mario Fekonja in dodaja, da v sindikatu upajo, da bo večina slovenskih delavcev po končanju korona krize spet dobila zaposlitev čez mejo.