Strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v sodelovanju z mariborsko Medicinsko fakulteto in Zdravstvenim domom Adolfa Drolca nadaljujejo s preučevanjem genoma novega koronavirusa pri bolnikih v mariborski regiji. V Sloveniji tovrstne analize opravljajo še na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, skupaj pa so preučili že pet genomov koronavirusa slovenskih obolelih.

Vsi, ki preučujejo genome novega koronavirusa, izsledke prispevajo v skupno bazo, podatki pa tvorijo drevesu podobno strukturo, pri čemer deblo sestavljajo prve iz Azije prenesene okužbe, veje pa so mutacije koronavirusa in njihovo širjenje po različnih državah sveta. Mikrobiologinja iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter profesorica na Medicinski fakulteti Maribor, Maja Rupnik: "V celotni svetovni bazi se enormno povečuje število sekvencioniranih genomov, ki se zdaj približuje že številki 10 tisoč."

Pet do zdaj raziskanih slovenskih genomov novega koronavirusa - med njimi sta tudi dva mariborska - se med sabo razlikuje; za enega so potrdili, da se je razširil iz Azije, drugi pa iz različnih evropskih držav, pojasnjuje mikrobiologinja Maja Rupnik: "Predvsem so podobni tistim virusom, ki so jih našli na Nizozemskem in Portugalskem, ali pa tistim, ki so jih našli v Veliki Britaniji."

Kot pravi mikrobiologinja Maja Rupnik, je to pomembno tudi zato, da lahko sklepamo, kaj se je z okužbami dogajalo po prihodu v Slovenijo: "Da je virus v Slovenijo prišel po več poteh in se potem zelo malo širil znotraj Slovenije."

Kar je posledica učinkovitega diagnosticiranja okužb in omejevalnih ukrepov. Da bi lahko še bolje razumeli okužbe slovenskih bolnikov, mikrobiologi želijo svoje podatke povezati z epidemiološkimi, kar pa mora odobriti etična komisija.