Slovenski kmetje pozivajo potrošnike, naj v trgovinah kupujejo slovenske izdelke, po hrano pa naj se odpravijo tudi na bližnje kmetije. Ob tem poudarjajo, da je prednost domače hrane predvsem to, da ne prepotuje na tisoče kilometrov, prav zato pa je tudi bolj varna. Da bi vedeli, kam se lahko napotimo, je Mariborska razvojna agencija konec minulega tedna objavila seznam lokalnih ponudnikov v Podravju, ki prodajajo živila na kmetiji, tržnici, v lokalni trgovini ali v zadrugi.

Da je sodelovanje v tem času še posebej pomembno, so prepoznali pri Mariborski razvojni agenciji, in tako so skupaj s kmetijskima zavodoma Maribor in Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, mariborsko Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, RIC-em Slovenska Bistrica in drugimi organizacijami zbrali podatke o pridelkih in izdelkih, ki so na voljo pri lokalnih ponudnikih v Podravju, pravi Danijela Kocuvan iz mariborske Razvojne agencije: «V prvi vrsti je zdaj pomembno povezovanje regije, to je zdaj ključen trenutek, pomembno je, da smo hitri in učinkoviti in da izhajamo iz ponudbe kmetij in potreb prebivalcev.«
Danijela Kocuvan iz MRA še dodaja, da so podatke o ponudbi zbrali v vseh 41 občinah v regiji in da je v Podravju trenutno 59 ponudnikov, podatke o njih pa najdete na spletnih straneh Mariborske razvojne agencije in vseh sodelujočih ustanov in občin.
http://www.mra.si/novice/aktualni-seznam-lokalnih-ponudnikov-hrane-v-podravju

Pripravili pa so tudi navodila za pridelovalce in varnostne nasvete za potrošnike. Potrošnikom in ponudnikom svetujejo, da pred obiskom kmetije pokličejo osebo s seznama in se dogovorijo za čas obiska ter pridelke. To je smiselno tudi zato, da preverijo aktualno ponudbo, saj se zaloge hrane spreminjajo. Ob tem upajo, da nas bodo nastale razmere povezale in da bomo zdaj tudi bolje spoznali lokalne ponudnike in njihovo ponudbo in bomo potem tudi v prihodnje več nakupov opravili v neposredni bližini doma.

Z nakupom na kmetiji se izognemo gneči v trgovini

Nakup na kmetijah je dovoljen, zato je nemotena oskrba našega prebivalstva tudi s hrano iz neposredne bližine še kako pomembna, poudarja Tamara Korošec s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor: »S tem se izognemo gneči v trgovinah, ob tem podpremo lokalno proizvodnjo, potrošniki pa dobijo hrano, ki je veliko bolj kakovostna.»
Pred Kmetijskim zavodom Maribor, na Vinarski ulici 14 je ob četrtkih tudi tržnica domačih izdelkov med 16:00 in 17:00.
V teh kriznih časih, ko je turizem zastal, so se na ekološki kmetiji Uranjekovih na Planici nad Framom, odločili, da bodo viške izdelkov prodajali doma in na dostavnem mestu preko Partnerskega kmetovanja, pred Kmetijskim zavodom Maribor. Boris Uranjek pravi, da so se za takšno prodajo odločili tudi zato, ker jim ostajajo izdelki in pridelki na kmetiji. Naročila sprejemajo preko spletne pošte, kupcem bodo nato izstavili predračun in ko bo račun poravnan, jim bodo izdelke dostavili pred Kmetijski zavod Maribor. Prav tako pa bo možno izdelke prevzeti na kmetiji, pred tem pa morajo poravnati kupnino.

V tem kriznem času se lahko zgodi, da bo še več hrane pristalo v smeteh

Izbruh novega koronavirusa zahteva od vseh nas določene preventivne ukrepe. Med drugim je treba preudarno ravnati tudi s hrano, zato ne bo odveč tudi vnovično priporočilo, naj ne hodimo v trgovine po nepotrebnem in naj si ne delamo zalog za več mesecev, saj poteka delo v naših trgovinah nemoteno. Zaradi nenačrtnega nakupovanja in kopičenja zalog pa lahko prihaja tudi do zavržkov hrane. V Evropski uniji zavržemo letno približno 88 milijonov ton hrane ali približno 20 odstotkov vse proizvedene, s tem povezani stroški pa so ocenjeni na 143 milijard evrov. Samo v Sloveniji zavržemo letno okoli 131.000 ton hrane, kar pomeni okoli 64 kilogramov na prebivalca. Katja Sreš iz gibanja Ekologi brez meja opozarja, da se v tem kriznem času lahko zgodi, da bo še več hrane pristalo v smeteh, kot sicer: »Gospodinjstva v Sloveniji smo največji krivci za velike količine zavržene hrane, saj več kot polovica hrane pristane v smeteh, zato je treba kljub krizni situaciji dobro razmisliti, kaj imamo doma in dokupimo tisto, kar nam manjka.« Ob tem svetuje, naj potrošniki izbiramo živila, ki imajo daljši rok trajanja.
S tem ko zavržemo hrano, okolje dodatno obremenjujemo, še dodaja Katja Sreš: »Že tako imamo težave s količinami odpadkov in zato res razmislite, kako nakupujete, da bo prišlo do hujših težav. »
Nakup lokalno pridelane hrane pa omogoča tudi višjo stopnjo varnosti, kar je v času virusnih obolenj še posebej pomembno, saj je pri rokovanju z živili tudi manj posrednikov. Z uživanjem te, domače hrane skrbimo tako tudi za svoje zdravje in za zdravo okolje, saj pripomoremo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, ki ga povzročajo daljši prevozi.