Viktorija Bombek je neozdravljivo zbolela pri 35-ih letih. Od takrat že polnih 30 let 3-krat tedensko po 4 ure preživi na dializnem oddelku mariborske bolnišnice. Bolezen zahteva veliko samodiscipline, pravi, predvsem pa: "Sprejeti jo moraš takšno kot je in se držati. Najhujše je pač pri hrani in pijači."

Tako kot številni drugi bolniki tudi sama za bolezen dolgo ni vedela: "Težave so se začele 2 leti prej. Potem ko so mi vzeli eno ledvico sem mislila da bo boljše, pa je bilo še slabše, tako da sem prišla na dializo leta 1988."

Kot še v šali pove gospa Viktorija, je v 30-ih letih postala že del osebja mariborskega dializnega oddelka, kjer so ji danes pripravili tudi manjšo slovesnost, na kateri je predstojnik oddelka Robert Ekart opozoril na zahrbtnost bolezni: "Večina bolnikov žal ne dočaka takšne dobe zdravljenja."

Predsednik društva ledvičnih bolnikov Lilija Aleksander Trnjar, tudi sam dializni bolnik, pa je bolnici z najdaljšim dializnim stažem izročil častni znak: "To je bolezen, ki jo moraš spoštovati. Če jo spoštuješ, potem lahko popolnoma normalno fukcioniraš."

Presaditev ledvic sicer velja za najboljšo metodo zdravljenja bolnikov, ki pa ni primerna za vsakogar. Drugim tako preostane doživljenjsko zdravljenje s hemodializo ali trebušno dializo, saj bolezen ni ozdravljiva.