Zeleni sistem v Mariboru ima tri glavne sestavne dele: zelen obroč okrog mesta, manjše zelene površine v mestu, in zelene koridorje, ki povezujejo površine. V Mariboru pripravljajo tudi zanimiv evropski projekt oziroma proces »Prihodnja mesta jugovzhodne Evrope«.

Ni dovolj, da ima mesto samo en park, kot je denimo v Mariboru mestni park; zelene površine naj bi bile razpršene po vsem mestu, meni krajinski arhitekt iz podjetja ZUM Aleš Koprivšek:
»Ni dovolj, da ima mesto samo en mestni park, saj je preveč oddaljen od Radvanja, Tezna, Pobrežja in drugih mestnih četrti; najboljše bi bilo, če bi vsaka mestna četrt imela svoj, manjši park.«

Naslednji element pa so povezave, kot sta Tomšičev drevored in pa Pekrski potok in bi jih moralo biti še več. Generalni trend v Sloveniji trenutno je, da ob novogradnjah ne sadijo več velikih dreves, kar je zelo slabo: »V šestdesetih, sedemdesetih letih se je ob gradnji stanovanjskih objektov sadilo velika drevesa.« Ta pa imajo, ko zrastejo, ambientalni in tudi klimatski učinek. Danes pa investitorji izkoriščajo vsak kvadratni meter za gradnjo.

Velika drevesa pa se starajo, dodaja Aleš Koprivšek: »Dosti teh dreves v Mestnem parku, ali Magdalenskem parku je starih sto let in počasi odmirajo.« V Mariboru bodo v prihodnjih letih izvajali tudi projekt »Prihodnja mesta jugovzhodne Evrope«, ki sodi v širši sklop Zdrava čista mesta: »Poskušali bomo zelenje v mestu okrepiti.« Saj je to prevladujoči trend tudi v evropskih in svetovnih prestolnicah.