Na Prvi Gimnaziji Maribor so letos pripravili že šeste klasične dneve, s katerimi se bodo poklonili dijakom in profesorjem nekdanje mariborske Klasične gimnazije, ki je v mestu, v stavbi, kjer je danes Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, delovala 201 leto. V Mariboru se tako danes mudijo dijaki vseh klasičnih gimnazij Slovenije, ki jih je skupaj s Prvo gimnazijo Maribor v naši državi pet.

Klasična izobrazba pripomore k temu, da človek v dani situaciji povsem drugače odreagira, kot bi sicer, pravi profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Borut Holcman: »Umetna inteligenca ne bo nikoli mogla sprejemati odločitev.« Klasična izobrazba je vedno ustvarjala elito, zato so se je oblastniki bali in je bila marsikdaj na prepihu, pa vendarle: »Znanstvene misli brez klasike ni« dodaja dr. Holcman. Zakaj se v klasične oddelke gimnazij vpisujejo mladi? Kaja Perčič iz Gimnazije Škofja Loka: »Moj cilj ni bil govorit tekoče latinsko, bolj me zanima izvor besed in pa, da si z latinščino pomagam pri učenju drugih jezikov.«
Ravnatelj škofjeloške gimnazije Jože Bogataj: »Lahko rečem, ko primerjam delo klasične gimnazije in splošne gimnazije, je klasična gimnazija nadstandard pri poznavanju humanistike.«
Na Prvi gimnaziji Maribor sta dva oddelka klasične gimnazije. »Zagotovo sta humanizem in renesansa pomembna tudi dandanes, vračanje k človeku, priložnost za osvajanje novih znanj,«
pa razmišlja ravnatelj Herman Pušnik. V prihodnjih dneh bo v okviru Klasičnih dni vrsta zanimivih predavanj, med njimi tudi večer klasikov, posvečen spominu na zaslužnega slovenskega politika in filologa dr. Karla Verstovška.