Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Dokumentarni - Arhiv

Samosvoji Free spirits: Terry

14. 8. 2021

Terry Costa, priseljenec iz Kanade z azorskimi koreninami, je najbolj sporen umetnik na Azorih samo zato, ker je gej. Vsak dan se z lastnimi kulturnimi projekti bori in uveljavlja v svetu konzervativizma in diskriminacije.

Samosvoji Free spirits: Andrej

14. 8. 2021

Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici..

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Zelena energija gozda, dokumentarna oddaja

14. 8. 2021

V zgodovini se je že večkrat potrdilo, da lahko predvsem izguba gozda iz kakršnega koli razloga pomeni smrt civilizacije. Gozdovi namreč niso le pljuča našega planeta in najpomembnejši vir različne energije, temveč življenjski prostor številnih živih bitij, ki tam živijo v čarobnem procesu soodvisnosti. Prav v te soodvisnosti pa vstopa tudi človek – kot opazovalec, raziskovalec, znanstvenik, obiskovalec, rekreativec, nabiralec, lovec ipd. Potem ko je v gozdu dolgo izkoriščal zgolj lesno bogastvo, vse bolj spoznava, kakšne druge dragocenosti še skriva. Pomembni zanj postajajo zelena ekologija in energija, zelena delovna mesta, zelena promocija gozda in njegovih številnih funkcij, zdravljenje z zdravilno energijo gozda, rekreacija, izobraževanje … V dokumentarnem filmu različni ljudje kot uporabniki gozda razmišljajo, kaj jim gozd daje, kako ga občutijo in kako ga z razvojem samooskrbnih tehnologij ter pametno predelavo njegovih virov lahko razbremenimo, ohranimo in vanj trajnostno vlagamo, saj smo končno prepoznali njegovo večplastno vrednost. Kajti gozdove so nam v varstvo zapustili naši dedje in pradedje, od nas pa je zdaj odvisno, ali nam bo gozd z vsemi njegovimi darovi uspelo predstaviti in zapustili tudi zanamcem.

Dokumentarni portret Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja

14. 8. 2021

Dokumentarni televizijski film Pianist v belem je portret otroškega zdravnika, humanista in glasbenika, dr. Pavla Kornhauserja. Portretiranec je bil do konca svojega življenja aktiven, s pogledom zazrtim v prihodnost, vendar osvetljen s spomini… Nastala je pripoved o poklicni poti utemeljitelja otroške intenzivne terapije pri nas, s tem povezanem premikanju meja na tem področju, kar brez vizij in pogleda v prihodnost zagotovo ne bi bilo mogoče. Vzporedno pa je dr. Kornhauserja spremljalo tudi aktivno glasbeno ustvarjanje in organiziranje koncertov. Prikaz intimnega in družbenega sveta, ko prav začutimo, kako si duša ponovno napolni baterije, se sprosti in da razumu ponovni zalet.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program Posebne zgodbe: Avtizem, dokumentarni film

12. 8. 2021

Avtizem nekaterim z izjemnimi sposobnostmi na določenem področju pripisuje genialnost, drugim priznava, da nikoli ne bodo zmožni samostojnega življenja. Kako pa je v resnici živeti z avtizmom? Kaj da in kaj vzame? Kaj osebe z različnimi avtističnimi motnjami, od otroškega in atipičnega avtizma do Aspergerjevega sindroma, potrebujejo, kako se počutijo? Kakšne so njihove izjemne sposobnosti, kateri so njihovi primanjkljaji? Kakšne skrbi in veselje delijo s svojimi starši, okolico? Viktor, Tamara, Bor, Alek in Tadej živijo med nami, v svetu, ki ni črno-bel, ki je naš in njihov. Izobraževalni program Scenarij: Milica Prešeren Režija: Marko Naberšnik

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 4/4

12. 8. 2021

S pomočjo kolesarskega navdušenca in oskrbnice koče spoznajte Rašico pri Ljubljani, kjer v sožitju uživajo kolesarji in planinci in odkrijte »neokrnjen« pogled na naše glavno mesto. Na Planini nad Vrhniko, bomo priča gradnji nove planinske koče, ki raste ob razglednem stolpu z dolgo zgodovino, povezano z začetki turizma v Ljubljani. Na Primorskem, natančneje v Hrastovljah, si bomo s skupino dijakov ogledali našo najbolj znano fresko, spoznali zgodbo umetnika, ki jih je odkril in obiskali galerijo, ki je posvečena njegovemu delu. Z pogovorom z idejnim očetom Pomika braniteljev slovenske zemlje na Cerju, se pred prav posebnim stolpom, naše odkrivanje neznane Slovenije konča.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Iskalca, dokumentarni film

11. 8. 2021

Ivan Vurnik je ob Fabianiju in Plečniku eden od velike trojice arhitektov, ki so postavili temelj sodobne slovenske arhitekture. Ti trije veliki arhitekti so zaznamovali svoj in naš historični čas in življenjski prostor. Zametek vsega modernega v arhitekturi je k nam z Dunaja prinesel Maks Fabiani. Jože Plečnik, najznamenitejši predstavnik historične arhitekture in začetnik moderne stavbarske arhitekture pri nas, je objekte obogatil z regionalnimi izraznimi elementi. Ivan Vurnik pa je v dvajsetih letih 20. stoletja iskal slovensko nacionalno umetnost. Po tem romantičnem poskusu je v tridesetih letih 20. stoletja postal vnet zagovornik funkcionalizma in je naredil prve načrte socialne arhitekture pri nas. V nečem pa je bil Ivan Vurnik povsem drugačen od svojih dveh poklicnih kolegov. Fabiani in Plečnik sta živela večji del samsko, asketsko življenje. Vurnikovo življenje pa je bilo burno, zaznamovano tudi z družinsko tragedijo. Njegova žena in tovarišica v umetnosti je bila slikarka Helena Kottler. Sobivanje slikarke in arhitekta se jasno kaže v njunih skupnih delih. Tako imenovani Gesamtkunst v zgodovini umetnosti ni nekaj posebnega, redkost pa je umetniško sodelovanje dveh zakoncev, ki sta zavezana različnima vrstama umetnosti. Ob skupnem delu Ivana in Helene se porajata dve vprašanji: kako je intimni partnerski odnos vplival na njuno strokovno in umetniško sodelovanje ter kako so tragični in usodni dogodki zarezali v delo obeh? Dokumentarno igrani film ISKALCA skuša prikazati vsaj del tega zanimivega intimnega in umetniškega sobivanja, ki ne more biti nikoli v celoti pojasnjeno. Scenarij in režija sta delo Alme Lapajne.

Dosje Gor me vužgi!

11. 8. 2021

Tokratni Dosje ima naslov »Gor me vužgi!« Prekmurski stavek, sicer izvzet iz Kontrabantove priredbe uspešnice rock skupine Doors, je iztočnica za tematiziranje prekmurske drugačnosti, ki ni zgolj jezikovna. Avtor Bojan Peček s sogovorniki govori tudi o številnih s pokrajino ob Muri povezanih stereotipih in možnih razvojnih alternativah regije, o kateri se v letu, ko slavi 100 let sobivanja z matico, vse pogosteje razpreda.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 3/4

11. 8. 2021

V družbi planincev bomo odkrili, kako je gora Boč, izpod katere priteče najboljša mineralna voda, zaradi razglednega stolpa na njenem vrhu postala tisočak. Razkrite bodo skrivnosti »tajne vojaške letalske baze« in legenda o jami Balunjači ter Špelci in njenih razbojnikih. V Beli krajini bomo v okolici Metlike, v družbi domačinov in članov lokalnega kolesarskega društva, obujali spomine na nekoč najtežavnejši amaterski kolesarski vzpon na Krašnji Vrh. Na vrhu prav posebnega stolpa bomo odkrili, od kod izvira ime Mirna Gora, odkrivali ostanke kočevarskih vasi pod njenim vznožjem in spoznali njihove potomce, ki še vedno živijo v okoliških krajih.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Kino Šiška 10, dokumentarni film

10. 8. 2021

Kino Šiška, nekdaj kino z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 beležil 10-letnico nove namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna? Avtorico je pri tem vprašanju rešil gospod Lojze, nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje. Medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko, subkulturno … Filmska naracija pa združuje tudi različne misleče akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.

Samosvoji Free spirits: Renato, Samira, Mohamad

10. 8. 2021

Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Renato je prvi hrvaški gejevski youtuber. Svoj prvi video »Zakon gejev« je posnel med kampanjo pred referendumom o istospolnih porokah na Hrvaškem. Renato je bil takrat na študentski izmenjavi na Poljskem, toda odločil se je odzvati. Njegov video je objavilo več medijev, zato je postal priljubljen. Renato je nadaljeval. Vsak teden objavlja videe. Včasih je samo smešen, vedno pa je izzivalen in zelo aktivno zagovarja pravice gejev. Veliko mladih gejev in lezbijk z vsega območja nekdanje Jugoslavije mu sledi in ga podpira. Toda sovražni govorci so prav tako aktivni. Renato ne obupuje. Sovražni govor prijavlja policiji in se občasno pošali na račun slabe slovnice sovražnih komentarjev, saj je jezikoslovec. Samira piše avtobiografijo, ki opisuje njeno odraščanje v strogi muslimanski družini in njeno hrepenenje po svobodi. Zdaj živi in ljubi po svoje, pred starše pa vedno stopi kot poslušna hčerka, kakršno želijo videti. Mohamad Abdul Al Monaem, sirski pesnik in pisatelj, je v Slovenijo pribežal leta 2016. V Alepu je imel knjigarno in založbo. Verjel je, da literatura ne pozna meja, zato je objavljal dela z vsega sveta. Kar nekaj izdaj je tamkajšnji režim prepovedal. Mohamad je bil kratek čas celo zaprt. Med vojno je režim usmrtil veliko njemu podobnih svobodomiselnih ljudi, zato je Mohamad moral na pot. V Ljubljani je našel nov dom. Leta 2018 je izdal trojezično pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. V sicer demokratični Evropi pa je trčil ob novega diktatorja – denar. Ta ima vrhovno oblast nad ljudmi in brez verig omejuje njihovo svobodo. Novinar Andraž Rožman je o Mohamadu napisal roman Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano.

Dokumentarec meseca Frančišek - Brat vsem

10. 8. 2021

Ob 800-letnici nastanka reda Frančiškovih manjših bratov v italijanskem Assisiju TVS uvršča v program dokumentarni film o zgodovini frančiškanskih redov na Slovenskem. Iz prvotnega reda so skozi stoletja nastali različni cerkveni redovi: minoriti, frančiškani, kapucini, klarise in tretji red. Avtor filma Arne Brejc je izbral osebni pogled predstavnikov teh redov za razkrivanje njihovega odnosa do ustanovitelja reda, Frančiška Asiškega ter pomen in vlogo redov v modernem času. Kdo so ti ljudje in zakaj so se odločili slediti Frančiškovemu nauku? Kako se je danes mogoče zavezati skoraj arhaičnim vrednotam, kot so "pokorščina, čistost in uboštvo"? Zaradi velikanskih razlik med bogastvom in revščino je v 13. stoletju kot odgovor na takšne razmere nastala ena najbolj tolerantnih, miroljubnih in demokratičnih smeri v katoliški cerkvi. Frančišek, sicer sin bogatega trgovca iz Assisija, se je odpovedal zemeljskemu razkošju in bogastvu ter našel odgovor na stiske tedanjega krutega časa v skromnosti, razumevanju in dialogu, kar je njegov nauk ohranilo aktualnega in za ljudi privlačnega še 800 let po njegovem nastanku.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 2/4

10. 8. 2021

Gost intervjuja na velikonočno nedeljo dr. Viljem Lovše je jezuitski duhovnik s širokim razgledom, ki se je v tujini specializiral za področje moške duhovnosti zato bo pomemben poudarek pogovora posvečen prav predstavitvi razmišljanja in metod za okrepitev možatosti današnjih moških. Uvodoma bo z voditeljem Jožetom Možino ovrednotil velikonočno sporočilo kot izhodišče za njegov življenjski smisel. Jezusov zgled, da je moč premagati smrt, mu pomeni največje upanje za posmrtno življenje. Kot duhovnik se zaveda, da so v sedanjem času bolj kot pridiganje pomembni zgledi in osebne izkušnje. V Rimu in predvsem v Madridu, kjer je doktoriral, se je dr. Lovše specializiral za področje moške duhovnosti. S sodelavci je oblikoval skupine po celi Sloveniji, 14. aprila pa bo v Ljubljani prvo vseslovensko srečanje za moške. To je odgovor na stisko in izzive, ki tarejo sodobne moške. Na eni strani jim okolje očita odsotnost in trdost, po drugi strani pa preveva družbo kronično pomanjkanje možatih moških, kar pogrešajo tudi ženske. Delo v skupinah za moške temelji na izmenjavi osebnih izkušenj brez vrednotenj in konfrontacij. Zlasti možje, obogateni s tako izkušnjo, pove dr. Lovše lažje razumejo ženske in žene, kar je eden najbolj dobrodošlih rezultatov moškega druženja in t. i. odmikov za moške. Dr. Lovše pojasni, da se učijo oblikovati notranjo moč v človeku. Tako, ki ne temelji na pomembni poziciji ali denarju pač pa notranji uravnoteženosti. Do te lahko pride, če si tudi moški, poudarja p. Vilijem, prizna svojo šibkost, omejenost in strahove. Poglavitna ovira na poti dozorevanje ja lasten ego, ki ga sprva razumemo kot konstitucijo v resnici pa lahko usodno degradira človeka, ki stopa v odnos z drugimi, zlasti v družini. Dr. Lovše pojasni tudi lastne stiske in depresije in s tem nakaže, da preizkušnje dosežejo vsakega od nas, niso nič izjemnega pač pa normalen del življenja. Celo nasprotno, prav življenjski udarci, preizkušnje pogosto vzpostavijo tisto modrost, ki krasi zrelega moža.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Čas nevarnega življenja, dokumentarni film

9. 8. 2021

Novinar Mladine Ivo Štandeker je leta 1992 nesrečno umrl med bosansko vojno v obleganem Sarajevu, od koder je poročal kot dopisnik. Vojna za Slovenijo je Mladininega novinarja Iva Štandekerja in fotografa Diega Andresa Gomeza ujela v koloni ustavljenih tovornjakov tik pred Šentiljem. Tam je bila tudi fotografinja, Američanka Jana Schneider, ki se je malo pred tem vrnila iz Etiopije. V Sloveniji je kot novinarka poročala o svoji 13. vojni. Tako je spoznala Iva Štandekerja, s katerim sta malo kasneje skupaj odšla v oblegano Sarajevo. Petnajst let kasneje je nastal dokumentarni film, v katerem Jana pripoveduje o posebnem času, "času nevarnega življenja", ki ga je v takratni Jugoslaviji preživela z Ivom in Diegom, od njihovega prvega pozdrava na Šentilju, do usodne granate v sarajevski Dobrinji. Hkrati s Štandekerjem je bila ranjena tudi Jana, takrat 40-letna ameriška fotoreporterka Sterna in Newsweeka. Z Ivom sta več mesecev preživela v Sarajevu in drugih delih Bosne in Hercegovine. Oba so prepeljali v bolnišnico Pale, večurna agonija poskusa prevoza težko ranjenega Štandekerja v klinični center v Sarajevu pa se je končala z njegovo smrtjo. Avtor dokumentarnega filma je Edvard Žitnik.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Svet edincev

9. 8. 2021

Pred sto leti je več žensk rodilo deset in več otrok kot pa enega samega, medtem ko se število edink in edincev danes vztrajno povečuje. In to ne samo na Kitajskem, kjer je vrsto let veljala politika enega otroka, temveč tudi na Zahodu, kjer bo vsak četrti otrok odrasel brez bratov in sester. Evropa se stara, živimo v času poudarjenega individualizma in narcisizma, zato je avtorja Žigo Valetiča, ki ima tudi sam izkušnjo edinstva, zanimalo, do kakšne mere so edinci vplivali na podobo današnjega sveta, kje so razlogi, da jih je vedno več in ali dejansko držijo vsi stereotipi o njih. Film nam pokaže šest portretov naključno izbranih posameznic in posameznikov, od otroka do starostnika, o njih pa spregovorijo tudi njihovi starši, prijatelji in ostali sorodniki. Skozi lahkotne družinske orise vidimo, kaj je za edince značilno v različnih življenjskih obdobjih, v partnerstvu, delu in prijateljstvu, kakšna so njihova notranja protislovja, kako gledajo na svet in na medčloveške odnose. Film postreže z nekaj statistike, vendar ne ponuja hitrih zaključkov, temveč odpira polje razmisleka in interpretacijo prepušča gledalkam in gledalcem. Portretiranci prihajajo iz vse Slovenije, večinoma so to ljudje iz »sosednje ulice«, med katerimi se znajdeta tudi mariborska pevka Bilbi ter ljubljanski igralec Demeter Bitenc. Zlasti Bitenc in pa avtorjev ded, ki sta že presegla devetdeset let, nam fenomen edincev osvetlita tudi zgodovinsko, skozi preobrazbe minulega stoletja. Filmska premiera pa je postavljena prav v čas obeleževanje mednarodnega tedna družin.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 1/4

9. 8. 2021

Odkrivanje neznane Slovenije s pomočjo stolpov začenjamo na našem skrajnem vzhodu, z obiskom razglednega stolpa Vinarium nad Lendavo, ki ga domačini imenujejo tudi “prekmurski Eifflov stolp”. V centru mesta, ki se ponaša z imenom svetovne prestolnice bograča, bomo obiskali znameniti Bogračfest. Razgledni stolp stoji tudi na “prekmurskem Triglavu”, na vrhu 418 metrov visokega Sotinskega brega, najvišji točki na Goričkem, gričevnati pokrajini, ki slovi po najboljšem bučnem olju. Prepričali se bomo, zakaj je temu tako. V Žusmu na Kozjanskem pa bo razgledni stolp, poimenovan Stolp ljubezni, končno postal vreden svojega imena, saj se bo na njegovem vrhu zaročil mlad par.

Dokumentarni portret Neskončni začetek, fragmenti iz življenja bioterapevta in športnega trenerja Marjana Ogorevca

8. 8. 2021

Priznani slovenski bioterapevt in športni trener Marjan Ogorevc živi na Malem vrhu v tesni povezanosti z naravo in v sozvočju z letnimi časi. Dokumentarni portret sledi njegovi pripovedi o zemlji, ki je dar življenja in o naravi, ki je vir zdravja. Narava je inteligentna in od nje se lahko vedno učimo. Smisel življenja vidi Ogorevc v razvoju človekove zavesti. Čeprav človeška evolucija poteka spontano, se mu zdi, da je kljub tehnološkemu napredku začela nazadovati. Prav Marjanove delavnice samozdravljenja, kot je na primer tista na otoku Ižu, povezovanje z zdravniki uradne medicine in uspešna sodelovanja z vrhunskimi športniki, na primer s Primožem Kozmusom, dobitnikom zlate olimpijske medalje v metu kladiva, atletinjo Brigito Langerholc in drugimi, pričajo o tem, da je civilizacijske vzorce možno spremeniti in da imamo v sebi moč, ki nas zdravi in nam bogati življenje. Marjana Ogorevc je zagovornik nove paradigme, ki pravi, da nismo žrtve ampak da tvorno sodelujemo pri kreiranju našega življenja. Če smo pasivni, se za nas in v našem imenu odločajo drugi. Ko to ugotovimo, je že prepozno. Imamo moč, da stvari spremenimo. Dokumentarni portret je posnet po scenariju Nataše Kelhar, direktor fotografije je bil Rado Likon, skladatelj Andraž Polič, montaža in režija pa je bila v rokah Jasne Hribernik. Producent filma je White Balance, nastal je s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, koproducenta RTV Slovenija in v sodelovanju z Mednarodno atletsko zvezo.

Samosvoji Free spirits: Shalini

7. 8. 2021

Shalini Bholasingh je bila čudežni otrok. Ker je zelo lepo pela, jo je družina k petju silila in je bila nanjo ponosna. A Shalini je zapadla v globoko depresijo, tako da se ni mogla niti premakniti več. Odločila se je, da naredi nekaj zase. Odkrila je južnoameriški ples in način življenja. To ji omogoča izražanje veselja in čutnosti. Objave na družbenih omrežjih pa vznemirjajo njeno družino, ki vidi svojo nekoč idealno hčer kot "lahko" žensko.

Samosvoji Free spirits: Luka

7. 8. 2021

Luka Skadi je gej iz majhnega mesta v Sloveniji, kjer je že zgodaj izkusil odpor proti skupnosti LGTB. Izkušnje so mu pomagale, da si je okrepil samozavest. Luka pa je povzročil zgražanje tudi med geji v skupnosti. Rad se šali, da je gej in čuden tudi na mnogo drugih načinov. Je izvajalec preoblačenja in poudarja ženstvenost, kar pa je za mnoge geje problematično. Ti so mnogokrat prizadeti zaradi lastne poudarjene ženstvenosti. Luka uživa v pozornosti, ki jo pritegne kot »drag queen«, vendar pravi, da je to zabava in beg pred resničnostjo – pretiravanje lahko človeku pomaga premagati strah pred seboj.

Dokumentarni portret Gozdna dediščina Franje Pahernika z zvočnim opisom za slepe in slabovidne

7. 8. 2021

Narave in predvsem pohorskih gozdov polna dokumentarna zgodba, ki se naslanja predvsem na predanost, iskreno ljubezen F. Pahernika do gozdnega bogastva, njegov altruizem, ki je preraščal leseno naravoslovje in dobro razumel tudi bližnjega in njegove običaje (pa bil tudi politik – eden od soustanoviteljev SHS, zaslužen za elektrarno na vodni pogon, daroval denar za različne objekte, po njem pa je nastala celo ustanova s štipendijo!). Prisotne so minimalne igrane sekvence, ki zgolj povezujejo pripoved in znatneje ne izstopajo. Sodelujejo tudi znani slovenski obrazi, med njimi izstopajo dr. Alenka Šelih, kipar Jiri Kočica, dr. Jurij Diaci itd, ki s svojimi razmišljanji osvetljujejo življenje in delo F. Pahernika.

Stran 7 od 96
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov