Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pridobivanje soli ali belega zlata je bilo v preteklosti družinska dejavnost. Čeprav je bila vloga žensk pri tem pogosto prezrta, pa so morala tudi dekleta in žene vsakodnevno zavihati rokave in poprijeti za delo, za uspešno bero soli in preživetje družine. Spomine na delo v solinah so obujale tri nekdanje solinarke, o solinah danes pa je spregovorila tudi mlada naravovarstvenica. Njihova pričevanja so podkrepljena z videoposnetki, ki jih hrani arhiv TV Slovenija, in fotografijami, ki jih hranijo v Pokrajinskem arhivu Koper in Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran.
Dokumentarni film je prejel mednarodno nagrado COPEAM za najboljši kratki film 'Zgodb iz arhivov'. Najboljša pripovedovalka zgodb je Helena Pirc iz Uredništva izobraževalnega programa TV Slovenija; zmagale so njene Solinarke. Ker želimo Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico filma. Salt pans in the northern Adriatic have had a huge impact on both economy the and life of the city-states from this region. Salt has always been very useful and used to be a precious raw material, and an important commodity. Sečovlje and Strunjan Salt Pans are still here and in the past were joined with the now lost Lucija Salt Pans, part of the Piran Salt Pans. Female salt pan workers were an important part of the story of the Piran Salt Pans and Salt. As wives, mothers and daughters, they didn't shun the hard work entailed, and often joined their male family members on the pans. It was necessary for all family members to lend a hand in order to ensure a good salt harvest from the salt fields. Women had to sacrifice a lot and be completely dedicated to their families, as they had to do the housework, look after their children and do farm chores, and in the afternoons joined their fathers, brothers or husbands on the salt fields. Despite all of this, their role is overlooked too often. Nevertheless, their memories are still alive and abundant.
Mejniki judovske skupnosti na Slovenskem izginjajo. Le še nekateri govorijo o zgodovini te skupnosti pri nas, vendar jih ne poznamo in ne prepoznamo v naši bližini. V filmu se sprehodimo po Sloveniji, iščemo mejnike in zgodbe. Tudi zgodbo, ki je najmočneje zaznamovala judovsko skupnost – holokavst, za katerega je po svetu uveljavljen izraz šoa. Po podatkih se je iz taborišč vrnilo le 70 slovenskih Judov. Na žalost pa se o tem delu zgodovine pri nas ni niti govorilo niti učilo v šoli. Zgodba, ki je ostala zavita v molk in katere težo lahko zaslutimo še danes. V filmu so sodelovali ugledni sogovorci, ki so osvetlili zgodovinski pomen navzočnosti Judov na slovenskem ozemlju od antike naprej in podali refleksijo o povojnem obdobju in odnosu do judovske zgodovine in holokavsta v Sloveniji, pa tudi o razlogih, da se o tem javno ni govorilo skoraj 60 let. Tudi pričevalcev o holokavstu je v Sloveniji le nekaj; večina jih še vedno noče govoriti o tem, zato je še posebno pomembno, da smo za film pridobili sogovornico, ki je preživela Auschwitz, go. Eriko Fürst. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Primož Meško
V Evropski uniji je le 6 % kmetov mlajših od 35 let in zamenjava generacij je ena izmed glavnih nalog Skupne kmetijske politike v prihodnjih letih. Da bi ustvarili boljše razmere za mlado generacijo kmetov z dodatnimi finančnimi sredstvi, si v zadnjem času prizadevata tako Evropska komisija kot Evropska investicijska banka. Zgodbe mladih kmetov iz različnih evropskih držav pa dokazujejo, da si mlada generacija z inovativnimi idejami lahko zagotovi delovna mesta v pridelavi hrane. Andrea je mlad Sicilijanec, ki se je po študiju fizioterapije vrnil domov, ustanovil pravično zadrugo in z njo povezal več kot 30 mladih kmetov. Jeni in Simon sta si na Švedskem ustvarila delovni mesti s farmo bizonov. Zgodb o mladih uspešnih kmetih je v EU veliko.
»Možgani so v tem delu vesolja najpopolnejše orodje za proučevanje razvoja vesolja, življenja, spoznavanje lastnega jaza in predvidevanje usode človeka in vesolja.« Slovenski nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek večji del svoje znanstvene poti raziskuje Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen. Skozi preučevanje možganov se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Zavzema se za pogumnejši vstop v fenomene, ki se jih je še pred kratkim nevroznanost sramovala, jih zatirala ali se jim posmehovala in še danes vstopa na ta področja nerada – vprašanja zavesti, čustev. V oddaji spremljamo prof. dr. Pirtovška v službi – z bolniki in študenti, pa tudi v Angliji, kjer je živel več kot deset let . V Walesu – v opatiji Tintern Abbey pa je tudi on poslal »možgane na pašo« in užival v barvah, zvokih, tišinah, besedah, kamnih... v drugi resničnosti. »Verjamem, da lahko zaradi boljšega poznavanja možganov postanemo boljši ljudje.«.
O branju, njegovem pomenu, vrednosti knjige, ločevanju med dobro in manj dobro literaturo, načinu branja se rojeva veliko razmislekov, teorij in načrtov. Pa vendar je med odraslimi (pre)velik delež nebralcev – takšnih, ki v enem letu ne preberejo niti ene knjige, naj bi bilo kar 42 odstotkov. Odločitev, ali vzeti v roko knjigo ali pametni telefon, je seveda povsem svobodna in v rokah vsakega posameznika. Zavedanje, kaj knjiga ponuja in kako pomembna je za ustroj celotne družbe, pa je treba širiti vztrajno in neomajno.
Televizijski poetični zapis, ki se brez besed prepušča zvokom dneva, noči in narave, ter se z njimi odpira v doživljajski svet ilustratorke Luise Tomasetig ,v katerem odkriva vrsto asociacij in prispodob, ki jih umetnica prevaja in udejanja v svojo umetnost.
Dvojina velja za eno najmočnejših posebnosti slovenskega jezika. Obenem je tudi trd oreh pri učenju slovenščine – tako za slovenske učence, še bolj pa za tujce, ki se z njo šele spogledujejo. Pa vendar imamo z njo nekaj, česar »veliki« nimajo. Je njena raba res tako zahtevna ali gre za vsesplošno prepričanje, da je slovenščina težka in se je moramo zato bati? Dvojina je le močna dodatna razsežnost jezika, ki je živ toliko in tako, kot ga pri življenju ohranjajo njegovi govorci.
Slovenski jezik je imel v preteklosti za Slovence veliko in pomembno vlogo, saj je slovenščina dolga stoletja obstajala brez lastne države. Šele v romantiki se je njena zapisana beseda vključevala v evropske kulturne tokove. Zato je vprašanje jezika kot identitete naroda staro, a še vedno aktualno. Danes imamo svojo državo, svoj uradni jezik. Vse se zdi samoumevno. Pa vendar vsake toliko časa privre na plan strah pred izumiranjem jezikov. Se mora po tem, ko je prehodil tisočletno pot, slovenski jezik bati za svoj obstoj? Kdo mu ga zagotavlja? In kdo ga predvsem ogroža?
Tokratna pripoved slovenskega vodnega kroga se prične ob izviru na koncu doline Lepene, kjer izvira potok Lepenjica, ki bi mu lahko rekli tudi rečica. Tu voda pada v visokem slapu, za katerim se vrstijo manjši slapovi. Tu se vijejo mnogotere planinske poti do mogočnih okoliških vrhov in do znamenitega krnskega jezera. Skrivnostna dolina v svojem spokoju in miru nosi sporočila preteklosti, ki se danes slikovito odražajo v okoliških spominskih obeležjih in ohranjajo spomine na oddaljeno preteklost soške fronte. Slikovitost tega potoka predstavljajo korita, 100 m dolga in 10 m globoka, imenovana Šunikov vodni gaj. Preko tolmunov ter kaskad potok Lepenjica žubori v svojem bisernem vodnem toku vse do svojega sotočja s Sočo. Zgodbo tokratnega vodnega kroga Lepenjice pa zaokrožujejo znamenita korita Soče, ki se nahajajo v neposredni bližini sotočja Lepenjice s Sočo.
Kaj je v ozadju fenomena kuharskih oddaj in zakaj jih gledalci tako radi gledamo že iz časa slavnih kuharskih nasvetov mojstra Ivačiča? Kakšno vlogo je odigral televizijski medij pri vse večjem zanimanju za kuhanje in gastronomijo? Odgovor bomo iskali s pomočjo red. prof. Svetlane in Božidarja Slapšaka ter rimskih časov, Gregorja Bakoviča in Bojana Emeršiča, ki sta slovenski medijski svet začinila s Čari začimb, kuharskega mojstra Bineta Volčiča in resničnostnih šovov, medijskega strokovnjaka dr. Dejana Jontesa ter psihiatra prof. dr. Boruta Škodlarja.
V ledeniški dolini tik ob bohinjskem jezeru leži slikovita dolina Voje od koder izvira potok Mostnica. Neokrnjena narava in bogastvo travnikov z rastlinami vseh vrst se ob izviru Mostnice v obliki slapu prične vodna pot Mostnice. Hudourniška struga sprva teče po ravni dolini Voje, nakar se spusti v globoko ter deročo sotesko Mostnico, kjer slikovitost vodnih kaskad, draselj, slapičev in tolmunov navduši še tako zahtevnega obiskovalca teh krajev. Zgodovina teh krajev je prežeta z izročili preteklosti o pridobivanju železa, planšarstva, mlinarstva, ki jo zaokrožuje muzej v Stari Fužini ter znamenitost, ki jo je zasnoval sam Leonardo de Vinci. Ob izlivu Mostnice tik ob bohinjskem jezeru pa je ribja populacija izredno pestra.
Na Gorenjskem, pod brezjanskim platojem, se nahaja potok Peračica ob kateri vodi pot miru preko sedmih mostov. Vodna krajina z obilo skritimi vodnimi kotički ter kulturnimi in naravnimi znamenitosti preseneti še tako zahtevnega obiskovalca vodnega kroga Slovenije. Okoliški hribi in gore daje tej vodni krajini pridih spokoja ter miru, ki je v današnjem času hitrega tempa življenja ključnega pomena za zdravo življenje ter povezovanja z naravo. Slapovi, zelena kamenina, soteska, grad, narodno svetišče, ostanki mlinov, redke rastlinske vrste dodajo tej dokumentarni zgodbi prvinsko izkušnjo neokrnjene narave v osrčju Gorenjske.
V oddaji o čezmejnem zdravstvenem varstvu smo vzeli pod drobnogled pravice zavarovancev do zdravljenja v tujini. Veljavna zakonodaja namreč dovoljuje tovrstno zdravljenje v treh primerih in sicer v primeru, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, ko je v Sloveniji za določeno zdravstveno storitev presežena najdaljša dopustna čakalna doba oziroma razumen čas in v primeru, ko se odločijo za zdravljenje v drugi državi članici Evropske Unije. Leta 2013 je bila namreč v slovensko zakonodajo prenešena evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki bolnikom na podlagi predhodno izdane napotnice zdravnika v Republiki Sloveniji dovoljuje zdravljenje v tujini. Za nekatere storitve sicer veljajo določene omejitve, tako na primer za bolnišnično zdravljenje in za določene preiskave, ki zahtevajo uporabo drage medicinske opreme, za katero je ministrstvo za zdravje izdalo odredbo (npr. magnetna resonanca, hiperbarična komora in še nekatere druge). Bolniki dobijo povrnjene stroške pregleda, vendar velja ob tem opozoriti, da bo znesek v tujini lahko tudi višji od povrnjenega. Večina bolnikov se za pregled v tujini odloča zaradi predolgih čakalnih dob in se najraje odpravi v sosednje države. Najpogosteje so naši bolniki v tujini opravili elektromiografijo, preglede pri okulistu in ortopedu. Če pa so pri nas izčrpane možnosti zdravljenja, nas naše klinike pošljejo na zdravljenje v tujino. V oddaji predstavljamo kirurško zdravljenje epilepsije v Nemčiji, spregovorili pa bomo tudi z bolnico po transplantaciji pljuč na Dunaju.
Ikka in Erkka sta mlada laponska kmeta, ki sta se že pri 16 letih odločila, da prevzameta kmetijo svojih staršev daleč na severu Evrope, kjer je čas za pridelavo na poljih le od tri do štiri mesece. Viljar je po študiju na univerzi v Tartuju uresničil sanje svojih prednikov z moderno ekološko pridelavo mleka, ki upošteva modrosti iz preteklosti. Švedinja Josefine je ustvarila svojo prepoznavno znamko jagodičevja, mladi avstrijski kmet Thomas je povezal živinorejo z obnovljivo energijo lesa, sonca in vode, na kmetiji Meščanka na Goričkem gospodarita mlada Ljubljančana, ki pridelujeta različne čaje iz ajde in konoplje ter jih prodajata tudi v Združene države Amerike. Mladi si s pridelavo hrane v Evropski uniji ustvarjajo nova delovna mesta, v naslednjem finančnem obdobju pa bo za mlade kmete v evropskem proračunu tudi 20 % več denarja. Bo to omogočilo zamenjavo generacij, saj je le 6 % kmetov v EU mlajših od 35 let?
V oddaji se bomo spopadli z bolečino v ledveni hrbtenici, ki predstavlja drugo najbolj pogosto bolezensko stanje takoj za respiratornimi obolenji. V ambulanti družinskega zdravnika prestavlja peti najbolj pogost vzrok za obisk, v ortopedskih ambulantah pa je teh bolnikov kar od 50 do 60% . Hkrati je bolečina v ledveni hrbtenici najbolj pogosti vzrok za bolniški stalež. V oddaji bomo o vzrokih, zdravljenju in skrbi za zdravo hrbtenico spregovorili s specialistom ortopedije. Pomembno je razumeti, da je bolečina v ledveni hrbtenici povezana z degenerativnim procesom hrbtenice. Ta nastopi zelo zgodaj v človekovem življenju in sicer že po 20-tem letu. Zato strokovnjaki svetujejo vsakdanjo skrb za zdravo hrbtenico, kar pa pomeni dovolj vadbe in gibanja. Včasih je potrebno tudi kirurško zdravljenje, kot se je to zgodilo našemu nastopajočemu g. Roškerju, ki je za bolečinami trpel že med študijem. Naš radijski kolega Jure Longyka pa se je odpravil na gibalno terapevtski pregled in posvet, da bi se z individualizirano in njemu prilagojeno vadbo spoprijel z bolečinami. V zaključku oddaje spregovorimo tudi o manj znani kronični bolečini, ki lahko kljub zdravljenju ostaja naša spremljevalka. Vendar lahko tudi kronično bolečino obvladujemo, kar nam bo povedala specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine.
Huntingtonova bolezen je ena najhujših oblik genske bolezni, za katero še ne poznamo zdravila. To je izkušnja, ki postavi tako sorodnike kot negovalce in ostale vpletene pred velike izzive – le-ti daleč presegajo posameznika. Zato je izjemnega pomena medsebojno sodelovanje sorodnikov, negovalcev in zdravniškega osebja ter spoštovanja prizadetega človeka, kljub procesu izgubljanja njegovih zmožnosti odziva. Film je zastavljen s perspektive prostovoljke, ki vstopa v zahtevni svet Huntingtonove bolezni v prepričanju, da se z neugodno diagnozo življenje ne konča!
V Podonavju naj bi zaradi podnebnih sprememb – tako kot še marsikod drugod – poplave postajale vse pogostejše in vse močnejše. Preprečevanje poplavnega tveganja je zato ena od najpomembnejših nalog obdonavskih krajev. Eden od uspešnih primerov je mesto Dunaj, kjer je kot del protipoplavnih ukrepov nastal 21 km dolg donavski otok in postal – ne da bi to sprva sploh načrtovali – eden izmed najbolj priljubljenih rekreacijskih predelov mesta. Nekaj kilometrov niže leži naravni park Donau Auen, kjer so Donavo ogradili, zdaj pa podirajo brežine in širijo prostor za razlivanje reke ob narastlih vodah, da ne bi ogrožala krajev naprej po toku. Še dlje, na sotočju Drave in Donave, pa so v Kopačkem ritu poplave od nekdaj del naravnega cikla.
Najbolj aktiven del populacije mladih v Podonavju so mladi podjetniki. Center za evropsko prihodnost je 20 mladih podjetnikov iz 10 podonavskih držav povabil v Maribor, ker jim je omogočil dvoje izkušenj: da se spoznajo med seboj in se povežejo s kolegi iz regije, obenem pa sodelujejo na mednarodni konferenci Podim, na kateri se zberejo odlični podjetniki, ustanovitelji zagonskih podjetij, vlagatelji in predavatelji z vsega sveta. Mladi iz Podonavja so se seznanili tudi z možnostmi financiranja skupnih projektov. To je kratka zgodba o mladih podjetnih ljudeh iz Budimpešte, ki so ustanovili zagonsko podjetje. Kako so začeli, kakšne so njihove želje in ambicije, kje vidijo priložnosti, kako gledajo na prihodnost Podonavja?
Belo krajino in Metliko zaznamuje bogata kulturna dediščina, televizijska ekipa je posnela vuzemske plese in igre, žegnanje pri Treh farah in belokranjsko trgatev, obiskala pa je tudi muzeje in predstavila sakralno dediščino Metlike. Mesto nekajkrat na leto posebej zaživi ob različnih prireditvah, domačini pa si močno prizadevajo za celovito revizalizacijo zgodovinskega mestnega jedra, ki je postavljeno na slikovit naravni pomol. Pri nastajanju so sodelovali Stane Križ, Mateja Klemenčič, Andreja Brancelj Bednaršek in Janko Štampar. Režiser Aleš Žemlja.
Neveljaven email naslov