Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Peščica lovskih kolegov je leta 1972 družno ugotovila, da slovenskemu gozdu nekaj manjka. Sledil je edinstven splet okoliščin, ki se je leta 1973 uspešno zaključil z dejanskim izpustom šestih risov z območja slovaških Karpatov v kočevske gozdove. Zgodba o uspehu je plod sodelovanja peščice odločnih ljudi, ki so že v tistem času vedeli, kaj prisotnost risa v gozdu pomeni za naravo. Naselitev se je kasneje izkazala za najuspešnejšo v Evropi, kot posebnost pa velja izpostaviti, da so risa takrat naselili lovci oziroma lovske organizacije. V tem pogledu je zgodba še kako edinstvena. Film govori o pomemebnem mejniku v zgodovini Slovencev: o odločitvi takratnih pionirjev naravovarstva, lovcih (risovih legendah), ki so naravi želeli vrniti nekaj, kar je iz le-te nekoč izginilo. Lovci še danes dosledno spremljajo in beležijo stanje risov v Sloveniji. In ravno to njihovo početje je izhodišče za nastanek zgodbe o Risovih legendah. Pisanje pisem, dnevnikov in poročil nas simbolično spremlja skozi celotno filmsko pripoved, saj je vestno beleženje podatkov značilna lastnost naravovarstvenika in gledalcu želimo prikazati, da je tovrstno delo posameznikov še kako pomebno za ohranitev ogroženih živalskih vrst v slovenskih gozdovih.
V Dalmaciji je nedavno stekel projekt Zeleni turizem, v okviru katerega spodbujajo lastnike turističnih objektov, da v ponudbo vključujejo lokalno pridelano hrano in se oskrbujejo z obnovljivo energijo, spodbujajo pa tudi k odgovornemu odnosu do okolja. Sestri Ivana in Anita nadaljujeta tisto, kar sta si zamislila njuna starša, na posestvu Agroturizem Kalpić nedaleč od Šibenika. Kamen in les sta materiala, ki tu prevladujeta. Gostom nudijo predvsem lokalno pridelano hrano, oskrbujejo pa se s sončno energijo. Tudi Villo Dvor v Omišu ob reki Cetini so oblikovale inovativne okoljske rešitve. V Dalmaciji je vedno več dobre zelene turistične ponudbe, konkurenčne zaradi ohranjanja starega.
Kaj je pravzaprav modra rast? Na katerih načelih temelji ta komunikacijski steber Jadransko-Jonske makroregije? V Tržaškem zalivu po zaslugi Nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, ki sodeluje z Nacionalnim inštitutom za biologijo v Piranu, na področju opazovanja potekajo številni projekti, ki presegajo državne meje. Analize in izmenjava podatkov so nujno potrebne za dobro poznavanje morja, ki je naravni vir, na katerem temelji tudi razvoj gospodarske rasti, hkrati pa so dejavnosti inštitutov usmerjene v trajnost morskega ekosistema.
Blue Growth is the long term strategy to support sustainable growth in the marine and maritime sectors as a whole. Seas and oceans are drivers for the European economy and have great potential for innovation and growth. It is the maritime contribution to achieving the goals of the Europe 2020 strategy for smart, sustainable and inclusive growth.
Ribolov je glavna gospodarska dejavnost v obmorskih krajih na severu Jadranskega morja. Upravljanje ribjega staleža "prek meja" med različnimi državami je eno izmed zelo pomembnih vprašanj v Jadransko-Jonski makroregiji. Ribiči, ki se z morjem srečujejo vsak dan, pa lahko svetujejo, kako bi bilo treba ob vse večjem onesnaževanju morja ravnati, da bi ohranjali dediščino ribištva tudi v prihodnosti.
Fishing in the northern Adriatic Sea has a long tradition and connects Italian, Slovene and Croatian fishermen. It provides them with their livelihood, while the fishermen work also as custodians of the sea.
Širitev različnih transportnih možnosti je zelo pomembna za razvoj Jadransko-Jonske makroregije. Pri tem je morje, tako kot že v preteklosti, najpomembnejša trgovinska pot. Leta 1987 je med Trstom in Turčijo začel poskusno delovati projekt Pomorske avtoceste. Postal je zgled za uveljavljanje in razvoj prepletenega pomorskega, cestnega in železniškega prometa, pomembnega za gospodarski napredek in tudi zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida.
This project combines land, rail and sea routes in the Adriatic-Ionian Region. It connects different countries and contributes to the lowering of global CO₂ emissions.
Kava, kmetijski pridelek iz tropskih krajev, v Evropo pride po morskih poteh. Prevoz s kontejnersko ladjo traja približno 25 dni. Tovor pluje po Jadranskem morju vse do tržaškega pristanišča. Tu vsako leto raztovorijo več kot 100 tisoč ton zelenega zrnja kave, ki ga skrbno preberejo in nato dva milijona vreč dostavijo v tržaška skladišča. Pot te dragocene kulture se nadaljuje do pražarn, tam kavna zrna postanejo to, kar vsi poznamo: kava za opojni napitek z bogato zgodovino in kulturo na obeh straneh Jadranskega morja.
Coffee beans reach Europe exclusively by the sea. The voyage to the port of Trieste takes at least 25 days. Trieste is the main import port for coffee beans in Europe. No less than 100 million tonnes of green coffee beans are unloaded there, so it isn't surprising that Trieste developed a special culture for drinking coffee.
Mount Kanin connects Slovenia and Italy. In the Bovec area, they successfully develop and participate in cross-border projects within the Alpine Region.
Navzkrižja med človekom in populacijami rjavega medveda v Evropi so še vedno ena izmed glavnih groženj ohranitvi te zveri. Mednarodni projekt LIFE DINALP BEAR, ki ga pri nas izvaja Zavod za gozdove, teži k izboljšanju sobivanja ljudi in zveri. Eden od ukrepov je preprečevanje škode, ki jo povzročajo medvedi. Tako so med čebelarje in rejce drobnice razdelili električne ograje in obudili uporabo pastirskih psov. Podobno vlogo imajo medvedovarni zabojniki za smeti. Vsi ti ukrépi medvede odvračajo od obiskov naselij in napadov na drobnico. Projekt je zelo uspešen, saj se je v zadnjih letih škoda zmanjšala za 95 odstotkov.
The co-existence of people and big animals in the Alpine region is very important. The Slovenia Forest Service participate in the AlpBear project and works together with beekeepers, sheep and goat herders, and the inhabitants of areas with a bear population. Rubbish bins in Vojsko are part of the project, dedicated to the co-existence of humans and bears.
Bohinjsko/From Bohinj je blagovna znamka, ki zagotavlja izvirnost z geografskim poreklom. Je del strategije bohinjskega turizma, ki kot upravljavec znamke skrbi za promocijo, lokalne prebivalce Bohinja pa spodbuja in jim pomaga pri razvoju novih izdelkov. Uporabnikom pridobljeni certifikat zagotavlja geografsko poreklo, unikatnost, izvirnost in lokalno posebnost ter najvišje standarde. Certificiranje poteka dvakrat letno, enkrat na dve leti pa tudi preverjanje že izdanih certifikatov. V občini Bohinj je danes v blagovno znamko Bohinjsko/From Bohinj uvrščenih kar 65 ponudnikov izdelkov in storitev.
The Bohinjsko/From Bohinj trademark is a project from the Julian Alps Biosphere Reserve, created with the active participation of numerous municipalities from the Slovene part of the Alpine Region.
Biosferno območje Nockberge se razprostira po delu Koroške, Salzburške in Štajerske v velikosti 184,3 km² in sega do 2240 m nad morje. Nockberge je primer alpskega območja, kjer spoštujejo naravno ter kulturno dediščino prostora in se usmerjajo v inovativne projekte sonaravnega gospodarjenja, tako je dom mnogim vrstam ptic in rastlin, med drugim zdravilni rastlini špajki, ki raste le na tem območju. Nockberge je eno izmed 631 UNESCOVIH biosfernih obmocij, ki se raztezajo v 120 državah sveta.
In comparison with nature parks, biosphere reserves allow their inhabitants more freedom in implementing various projects. As they like to say in the Austrian Nockberge Biosphere Reserve: 'Always with people in mind!'
Bohinj je bil stoletja najmočnejše planšarsko središče pri nas, saj je bilo planšarstvo z mlekarstvom tam najrazvitejše. Od maja do sredine junija so se planšarji s čredami krav iz doline podali na planine in se jeseni nato spet postopoma vračali v dolino. Ta tradicija se ohranja še dandanes. Planini Laz in Krstenica pa sta edini na Bohinjskem, ki neprekinjeno delujeta vse do zdaj, ko se planšarstvo ponovno obuja tudi na sosednjih planinah. Na planini Laz smo srečali mlado sirarko Lucijo, ki vsako poletje skrbi za nadaljevanje te tradicije.
Life is returning to the mountain pastures in the Bohinj area. Quite a lot of young people decide to spend their summers in the mountains, where they make cheese and offer local produce to hikers. Creating new jobs is one of the main priorities of the Alpine Region.
V avstrijskem biosfernem parku Nockberge, ki se uvršča tudi v Unescovo dediščino, so se krajevni kmetje pred 20 leti združili ter ustanovili predelovalnico in prodajalno mesa Nockfleisch. Projekt je kot model spodbúdil ustanovitev moderne zadružne sirarni Kaslab’n, v kateri pridelujejo izdelke iz ekološkega senenega mleka. Povezovanje rejcev mleka v zadruge je primer dobre prakse, ki prebivalcem biosfernega območja Nockberge prinaša nova delovna mesta, trajnostno gospodarjenje in vrhunsko kakovost mlečnih izdelkov, ki jih lahko prodajajo brez posrednikov.
Neveljaven email naslov