Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Janez Kodila je nekdo, ki ve, kaj pomeni najesti se zarečenega kruha. Je to naš prvi gost v novem letu. Pred 20-imi leti je od očeta prevzel, po starem bi rekli mesarijo, in jo spremenil v sodobno podjetje, razvil nekaj danes že prepoznavnih in uspešnih blagovnih znamk, ter začel pobirati nagrade in priznanja za svoje delo. Glede na to, da je zdaj že prešel Abrahamova leta, bi moral vedeti, kaj je to modrost.
Gost oddaje Intervju bo pravnik, profesor in raziskovalec, dr. Dragan Petrovec, doma in v tujini uveljavljen kot vodilni strokovnjak za izvrševanje zaporne kazni. Poleg teoretskega znanja ima tudi bogate praktične izkušnje, saj je sredi sedemdesetih let izpeljal uspešen in pomemben poskus z odprtim ženskim zaporom na Igu. S pretanjeno občutljivostjo se odziva na pojavljanje nasilja, represije, avtoritarnosti in kršenje človekovih pravic. S profesorjem Petrovcem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Voditelj Jože Možina je tokrat v oddajo Intervju povabil upokojenega nadškofa ddr. Antona Stresa, ki je s sodelovanjem v Komisiji Pravičnost in mir ter v Odboru za varstvo človekovih pravic pomembno prispeval k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Najprej sta se dotaknila posebnosti časa, ko so zaradi epidemije onemogočeni verski obredi, prvič v zgodovini v takem obsegu. Stanje pa povzroča številne stiske, saj je verska svoboda ena temeljnih človekovih pravic tudi po naši ustavi, in ne »konjiček«, kot jo želijo opredeliti nekateri manj strpni politiki. Dr. Stres je ob tem izrazil zaskrbljenost nad razklanostjo slovenske politike, ki je večinoma posledica tega, da se leva politična opcija, ki ima oporo v prevladujočih medijih, ne zmore sprijazniti, da ni več na oblasti. Osupljivo je zlasti, da se vlado skuša spodkopati, čeprav ima to izrazito slabe posledice za uspešen spopad z epidemijo. V tem kontekstu je dr. Stres kritičen tudi do medijev in javne RTV, ki je izrazito favorizirala in medijsko podpirala protivladne proteste, ignorirala pa npr. Pohod za življenje. Gost je tistim, ki govorijo, da imamo zdaj diktaturo, obudil spomin na komunistično diktaturo, ki je desetletja sistematično preganjala tudi Cerkev. V nadaljevanju sta se sogovornika dotaknila desetletij, ko je bila Cerkev v Sloveniji hrbtenica opozicije ter je prek Teoloških tečajev, Komisije Pravičnost in mir ter z delovanjem nadškofa Alojzija Šuštarja jedro demokratičnega prozahodnega razmišljanja. Tako so katoličani bistveno prispevali k slovenski osamosvojitvi in osvoboditvi, tudi s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, ki so se ga množično udeležili. Izjemno zanimivi so pogledi ddr. Stresa na sodobne filozofske in miselne tokove, še posebno o kulturnem marksizmu in skrajnem levičarskem anarhizmu. Ob koncu pogovora je gost odgovarjal na bolj osebna vprašanja, tudi glede napačnih ravnanj in afer, ki so v preteklosti zaznamovali njegovo škofovsko službo. Ddr. Stres je ob tem poudaril, da se kot človek zaveda svoje pomanjkljivosti in nepopolnosti. Ob precejšnji konceptualni zmedi, ki je zajela svet in Evropo, vidi edino možnost in pot v vrnitvi h koreninam; tam so viri za preživetje Slovenije in Evrope.
Dr. Maja Rupnik je mikrobiologinja, mednarodno priznana znanstvenica, za svoje raziskave nagrajena tako doma kot v tujini. Najraje se posveča koristnim mikrobom, razvila je tudi eno izmed znanstvenih metod, ki jo standardno uporabljajo povsod po svetu. Je vodja Oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru ter redna profesorica na Medicinski fakulteti v Mariboru.
Doktoriral je na zagrebški univerzi, kot Humboldtov štipendist študiral na kölnski univerzi, za profesuro na Filozofski fakulteti pa ni bil sprejemljiv. Sodeloval je pri ustanovitvi priloge Študentske tribune in pisal zanjo. Bil je prepoznaven avtor v reviji Problemi, sodeloval pri ustanavljanju in urednikovanju Nove revije in tudi s Prispevki za slovenski nacionalni program v njeni znameniti 57. številki. Pomembna je njegova vloga v procesih demokratizacije in slovenskega osamosvajanja. Bil je eden od piscev Ustave RS. Je tudi predsednik komisije za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sam pravi, da je liberalni konservativec, da izhaja iz vrednot svetovnega etosa in se označi kot post(a)teist. Filozof, fenomenolog in akademik dr. Tine Hribar.
Nina Medved je pesnica, kulturna producentka, urednica, prevajalka, performerka in fotografinja. Je iz Maribora, zaključila je študij primerjalne književnosti in francoščine, danes pa ima status samostojne ustvarjalke v kulturi. V lanskem letu je zmagala na festivalu mlade literature Urška in postala Uršljanka leta 2019. Vabimo vas, da si oddajo Dober večer in pogovor z Nino Medved ogledate v ponedeljek 14. decembra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Gost oddaje Intervju bo starosta etnologije na Slovenskem dr. Janez Bogataj, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki je ljubezen do etnologije prenašal na generacije študentov etnologije in kulturne antropologije. Raziskoval je rokodelstvo, kulturno dediščino, šege in navade, turizem, poslovna in protokolarna darila, gastronomijo in kulinariko ter svoja dognanja kot avtor ali soavtor zapisal v skoraj 80 knjig. Teme intervjuja bodo pomen decembrskih praznikov in običaji, ki jih spremljajo, slovenski odnos do etnološke zapuščine, izginevanje in oživljanje tradicionalnih podeželskih in urbanih obrti ter rahljanje meril pri imenovanjih na najvišje vodstvene položaje v slovenskih muzejih in galerijah. S profesorjem Bogatajem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratne oddaje Dober večer bo vinogradnik in vinar Božidar Zorjan s Tinjske gore nad Slovensko Bistrico. Njegovo vino se je sredi letošnjega leta povzpelo v svetovni vrh tako imenovanih oranžnih ali jantarnih vin. Za uspehom stoji zanimiva zgodba, ki vam jo želimo predstaviti v naši pogovorni oddaji.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V javnosti je najbolj znana po dolgoletnem boju proti prisotnosti rakotvornega azbesta in boju za azbestne bolnike. Poleg tega se ukvarja s poklicnimi boleznimi, mobingom na delovnem mestu, umrljivostjo; seznam njenih poklicnih aktivnosti je še daljši. V zadnjem času se ukvarja s težavami zaradi epidemije koronavirusne bolezni v delovnih organizacijah. Kot mlada zdravnica je začela kariero v ambulanti v Postojni, se v naslednjih letih odločila za specializacijo iz medicine dela, doktorirala je v ZDA, danes pa je doma in v svetu priznana strokovnjakinja na področju vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi, bolje rečeno: na bolezni in smrti ljudi. O svoji poklicni poti, na kateri ni manjkalo polen pod noge, govori odkrito in neposredno; takšno jo javnost tudi pozna. Naj gre za poklicne bolezni ali virus covida 19, vedno je pomembno, da se ob ustrezni delovni zaščiti delavcev ustrezno spremenijo tudi delovne razmere, pravi. In tam, kjer imajo ozaveščeni delodajalci ustrezno znanje, je vse to mogoče, kjer takih delodajalcev ni, pa delavci trpijo tudi med koronakrizo. Sicer pa bomo prof. dr. Metodo Dodič Fikfak malo pobliže spoznali tudi osebno, saj ji je pri delu v nepogrešljivo oporo njena družina.
Lahko je general Maister, lahko je Dedek Mraz in lahko je minister v odstopu. Je pa tudi preprosto Bojan Maroševič, dramski in filmski igralec, ki stoji trdno na tleh, medtem ko mu mimo glave švigajo oblaki. Če ne želite zamuditi pogovora z njim, se nam pridružite v ponedeljek 30. novembra ob 20.00 na Televiziji Maribor. Pogovor se bo začel z : Dober večer, oddajo pa vodi Eva Stavbar.
Tokrat bo gost oddaje Intervju Miran Zupanič, filmski in televizijski režiser, dobitnik številnih domačih in tujih priznanj, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nekdanji predsednik Nacionalnega sveta za kulturo, krajše obdobje tudi predsednik Programskega sveta RTV, ter dober poznavalec in premišljevalec kulture, umetnosti in kulturne politike. Miran Zupanič je avtor številnih dokumentarnih in igranih filmov, med njimi Otroci s Petrička, Kocbek - pesnik v pogrezu, Operacija Cartier, Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine ter Poj mi pesem – dokumentarni film o Vladu Kreslinu. Z Miranom Zupaničem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat v Intervjuju: dr. Jožef Smej, škof, pesnik, pisatelj, prevajalec in preučevalec kulturne preteklosti Prekmurja. V svojih romanih, esejih in znanstvenih člankih skrbno beleži usode ljudi med Muro in Rabo, ki so ohranjali in razvijali kulturno identiteto prekmurske pokrajine.
Dr. Urban Bren je kemik, eden od prorektorjev na Univerzi v Mariboru,. Predava tudi na Univerzi na Primorskem. Kot študent je prejel vse nagrade, ki so namenjene mlajšim raziskovalcem v Sloveniji, letos je dobil še Preglovo nagrado za izjemne dosežke na področju kemije. Med njegovimi znanstvenimi članki je tudi eden, ki ga je objavil skupaj z Nobelovim nagrajencem za kemijo. Pa jih je komaj dopolnil 40.
Podpis tokratnega gosta nosijo prenekateri oglaševalski projekti pa tudi mediji. Bil je kreativni direktor prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji. Pred dobrim mesecem sem dobila v roke njegovo novo knjigo; z naslovnice gleda ženska bradavička, delo pa nosi izzivalni naslov Predigra. S čim se igra, kaj želi povedati? Zapisal je veliko. O svojem življenju, o tem, kako je hodil od vrat do vrat po pol decilitra olja za fižolovo solato in razvažal mleko, pa o tem, kako se je čas prelomil in kako pomembno je ohranjati spomine. Morda so prav spomini predigra za prihodnost.
Zoran Predin je, kot bi poudaril Primož Roglič, ja, je Mariborčan, ki živi v Ljubljani, in to je, ja, dobro! Njegove verze je mogoče označiti tudi za socialno poezijo, prozo pa za vredno leposlovje. Roman Mongolske pege je izšel letos pri mariborski založbi Litera. Prvo glasbo za gledališče je napisal za Nočne prizore v režiji Tomaža Pandurja, prvo filmsko glasbo pa za film Kormoran v režiji Antona Tomašiča.
Tokrat v oddaji Intervju o ozadju mita o kaplanu Martinu Čedermacu. Letos smo namreč praznovali več stotih obletnic dogodkov, ki so usodno vplivali na nacionalne želje Slovencev. Julija 1920 je požig Narodnega doma v Trstu pretresel Evropo, z njim so fašisti napovedali, kaj čaka Slovence. Desetega oktobra je po plebiscitu sledila izguba Koroške. Te dni, 12. novembra, pa je minilo 100 let od podpisa Rapalske pogodbe, po kateri so Slovenci izgubili kar tretjino etničnega ozemlja. A ni ostalo tako – tudi zaradi dobro organizirane in premišljene akcije ljudi, ki jim običajno ne pripisujemo subverzivnih dejanj – duhovnikov. Upor primorskih čedermacev je ohranjen v umetniškem izrazu na cerkvenih poslikavah ekspresionističnega slikarja Toneta Kralja. O njihovih navdihujočih dejanjih in o tem, kam se uvrščajo v tradiciji uporov na Slovenskem, bo v oddaji Intervju govoril zgodovinar, prof. dr. Egon Pelikan, z Inštituta za zgodovinske študije pri Znanstvenoraziskovalnem središču Koper. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Naš tokratni gost je antropolog Dan Podjed. Lani in letos je objavil dve odmevni deli o tem, zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo, ter o spoznavanju sebe v času pandemije. Sin igralca in novinarke zase pravi, da je »profesionalni voajer«, saj ljudi opazuje po službeni dolžnosti in skuša razumeti njihove navade.
Tokrat je voditelj dr. Jože Možina v goste povabil najpomembnejšega raziskovalca udbovskih arhivov pri nas, ki v marsičem pooseblja misel, da zgodovinskih zmot ne bomo ponavljali, če bomo zgodovino dobro poznali. Povod za pogovor sta njegovi novi knjigi, prva o Udbi in akciji Sever, druga pa je kritična biografija politika Janeza Stanovnika. Omerza uvodoma pojasni, da je vzrok za nastanek knjige o Janezu Stanovniku postavitev spomenika njemu na čast ob slovenskem parlamentu letos poleti, čeprav je eklatantno jasno, da je bil Stanovnik odločno proti slovenski osamosvojitvi. To Omerza v knjigi na podlagi virov tudi dokaže. Na dno Dantejevega pekla pa po Omerzovem mnenju sodi Stanovnikova skrajno nemoralna ovaduška vloga pri krščanskih socialistih med vojno. Omerza v pogovoru predstavi delovanje Janeza Stanovnika v partizanih, med katere je vstopil kot krščanski socialist, pri karieri pa mu je pomagal Kocbek. A je kmalu, brez vednosti Kocbeka, stopil v Komunistično partijo, vanjo ga je sprejel Boris Kidrič, in potem kot partijski ovaduh, po prepričanju Omerze, ovajal delovanje krščanske skupine partiji. Stanovnikovi potomci so sicer protestirali, češ da Omerza ustvarja teorijo zarote in da Stanovnik tega ni počel, a Omerza je našel arhivske vire, v katerih Stanovnik sam opisuje to svoje početje, kot zaslugo za partijo. Pisca kritične biografije o Janezu Stanovniku zanima tudi, kdaj je opustil krščansko vero in se prelevil v ateista – Stanovnik sam je zapisal tri različne datume oz. časovna obdobja. V drugem delu pogovora se sogovornika dotakneta druge Omerzove knjige, ki je izšla poleti, z naslovom Udba in akcija Sever. V njej Omerza sicer pozitivno opisuje delovanje slovenske Udbe v času preprečevanja srbskih mitingov v Sloveniji konec 80. let, nikakor pa to delovanje ne sodi med osamosvojitvena dejanja, saj je Udba do zadnjega nadzirala in preganjala politične nasprotnike. Zanimivo je, da prvega javnega odločilnega signala za preprečitev mitinga decembra 1989 ni dala partija, ki je takrat še oklevala, ampak vodja sindikatov strojevodij Slavko Kmetič, ki je pogumno izjavil, da bodo strojevodje preprečili, da bi se mitingaši vozili po slovenskih tirih. Udba in notranji minister Tomaž Ertl sta ves čas delovala proti demokratičnim in osamosvojitvenim prizadevanjem, dokazuje Omerza. Tudi v tem primeru je Omerza spomnil na škandalozno dodelitev visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu, ki je do konca ščitil totalitarni režim, kršil človekove pravice in zamolčal razorožitev Slovenije, čeprav je bil s tem seznanjen.
Gostja oddaje Dober večer Televizije Maribor bo Marija Hernja Masten letošnja prejemnica Aškerčeve nagrade za življenjsko delo, ki jo podeljuje Arhivsko društvo Slovenije. Njeno zavzeto delo je predvsem ptujsko – ormoškemu koncu razkrilo številna dejstva preteklosti. Bodite z nami v ponedeljek, 2. novembra ob 20. uri.
Gostja Intervjuja bo sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Področja njenega raziskovanja so migracije, izobraževanje in ženske študije. O izseljevanju Slovencev v zadnjih 150 letih, o tem, da so v državah izseljevanja pogosto doživeli tudi odpor in zaničevanje, o tem, kako je odkrila Angelo Vode, pomembno izobraženko in feministko ter obsojenko na Nagodetovih procesih, in o tem, kako slovenski izobraževalni sistem sprejema otroke priseljencev, se bo z Mirjam Milharčič Hladnik pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov