Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Intervju z zdravnico in izjemno poznavalko zgodovine kužnih bolezni v Sloveniji in svetu prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec prihaja v pravem času. To je prvi tovrstni pogovor, posnet na daljavo, kar gostja uvodoma utemeljuje kot nujo zaradi zaščite zdravja in življenja. Kot predstojnica katedre za zgodovino medicine nam podrobno razlaga, kako in od kod se virusi pojavijo in kakšne so njihove značilnosti, ter pojasnjuje, v čem je zdajšnje dogajanje primerljivo z epidemijami v zgodovini. Zadnja kužna bolezen takih razsežnosti je bila španska gripa prod stoletjem, vendar so se izjemno nevarne epidemije širile že v antiki in srednjem veku, ko so zaradi nalezljivih boleni propadali mesta, države in civilizacije. Najhujša je bila nedvomno srednjeveška kuga, ki je pomorila dve tretjini takratnega prebivalstva. Dr. Zvonka Zupanič Slavec v nadaljevanju opisuje razmere na Kitajskem in zlasti v Italiji, ki jih zelo dobro pozna. Opozarja, da je tudi Slovenija zamudila najugodnejši čas za zajezitev epidemije, ko vlada in pristojne ustanove niso prisluhnile opozorilom zdravnikov. Za zdajšnji trenutek, ko je boj proti epidemiji dobro organiziran, pa poudarja, da je treba potisniti v ozadje vsa nasprotja, medijske in politične intrige ter združiti moči in se posvetiti izključno boju proti grozeči nevarnosti, ki žrtev ne izbira. Kljub težkim razmeram, ki se bodo še zaostrile, vidi veliko upanje v solidarnosti in naklonjenosti ljudi, sploh tistih, ki se, od zdravstva in civilne zaščite do politike, borijo v prvih vrstah. Verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski. Voditelj Jože Možina.
Gost oddaje Intervju bo dr. Janez Kocijančič, pravnik, politik in gospodarstvenik, nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, zdaj predsednik Evropskih olimpijskih komitejev in častni občan mesta Ljubljana. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Gost oddaje »Dober večer« bo ekotoksikolog Boris Kolar sicer biolog, zaposlen v nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru. Je strokovnjak za tveganja, ki jih v okolju predstavljajo kemikalije. Dobro desetletje sodeluje z evropsko agencijo za zdravila na področju okoljskih tveganj. Je potapljač, lovec, literat, kmet in dejaven tudi na področju filma. V spominu ostaja kot avtor in koproducent dokumentarnega filma Smaragdna reka, ki je leta 1998 v Rotterdamu prejel srebrno nagrado za najboljši dokumentarni film. Z dr. Borisom Kolarjem bomo govorili o vodi, še posebej o rekah in podrobneje o Dravi. Z njim se bo pogovarjal stane Kocutar.
Zdenka Čebašek Travnik je psihiatrinja, ki se je v preteklosti v svoji stroki posvečala predvsem problemom alkoholizma. Na Psihiatrični kliniki v Ljubljani je bila vrsto let na vodilnih položajih, leta 2006 pa je postala varuhinja človekovih pravic, danes je načelu Zdravniške zbornice. Čebašek Travnikova v pogovoru izpostavi nekatere točke iz svoje profesionalne kariere, pretežni del pogovora pa je namenjen sedanjemu izjemnemu času koronavirusa, vlogi zdravnikov in Zdravniške zbornice pri spopadanju z gripo, vključno s stiskami in tesnobo ljudi ter zdravstvenega osebja. Voditeljica Lidija Hren.
Naš tokratni gost v oddaji Dober večer je Avgust Demšar. Pred kratkim je izšel njegov že deseti roman, vsa njegova dela spadajo v žanr, ki mu v angleščini rečejo »who's done it« ali po slovensko »kdo je storilec«. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved.
V pogovoru z dr. Ignacijo Fridl Jarc, urednico na Slovenski matici, imamo priložnost spoznati vsestransko razumnico, ki svoj odnos do sveta artikulira na redko videni, visoki etični in intelektualni ravni. Izhaja iz Platonove misli, ki zna in zmore človeku postaviti mejo in išče vrednote tudi zunaj njega, v nasprotju z današnjim individualizmom. V pogovoru se dotika vloge Slovenske matice, svoj odnos pa vzpostavi tudi do aktualnih družbenih pojavov – vse do provokacij na zadnji Prešernovi proslavi, ko se žaljivo provokacijo skuša, sicer neuspešno, vzpostaviti kot umetnost in kulturo. Zelo tenkočutno Ignacija Fridl Jarc predstavi svojo vrednostno formacijo, ki sta jo oblikovala narava in visoko etični kmečki živelj, med katerim je, kot otrok iz učiteljske družine, odraščala. Fridlova ima zanimivo družinsko poreklo po materini strani. Izvira iz stare italijanske plemiške družine De Melini, iz katere izhajajo tudi kardinali. Po vojni so pripadniki Udbe v izredno okrutnih okoliščinah ubili Ignacijinega starega očeta, odpeljali truplo in se polastili premoženja. Ignacija Frild Jarc z veliko tankočutnostjo, tudi zaradi izkušnje v svoji družini, izpostavlja antični lik Antigone, ki je še kako aktualen v Sloveniji, ki je poleg lepot, žal tudi dežela nepokopanih. Ob tem se zaveda, da bo, ker je z javnostjo delila tragično zgodbo svoje družine, namesto sočutja, kaj lahko deležna očitkov o »prekopavanju kosti«. Problem slovenske zgodovine vidi v tem, da ima politični kontekst prednost pred etičnim, skratka, da je politični interes tu močnejši od sočutja in dostojanstva. Sama ima na nek način izkušnjo obeh strani, saj za razliko od mame, njen oče izhaja iz družine, ki ji je bivši sistem dal priložnost za izobrazbo in napredek. Fridlova je izredno prodorna urednica in tajnica Slovenske matice. To najstarejšo slovensko kulturno in znanstveno ustanovo, ki je prejšnja leta zašla v velike finančne težave, je uspela obrniti v smer sanacije in programske oživitve. Ob zavedanju celote in izjemne vloge v slovenski zgodovini, pa izpostavlja, da je ključna vloga Slovenske matice danes, združiti v eno družino vse prostore, kjer se govori slovenski jezik, s posebnim ozirom na robove slovenskega etičnega ozemlja, kjer nam lahko prvi pokažejo ranljivost jezika in slovenske identitete. Ob koncu oddaje, kot mati štirih otrok priznava, da je od vseh poslanstev, najbolj zahtevna vzgoja.
V oddaji Dober večer bomo tokrat odšli v svet odrskih desk s prav posebnim gostom, ki ima tudi v vsakdanjem življenju cel kup vlog. Simon Šerbinek je med študijem veljal za enega najbolj obetajočih igralcev, doživel in preživel je nesrečo, postal profesor slovenščine in gledališki lektor ter spet osvojil oder. In film. Njegov pogled na življenje, ki se ne dogaja samo v gledališču, ampak tudi tam, kjer nas nihče ne vidi, vam ponujamo v ponedeljek 2. marca ob 20.-ih na Televiziji Maribor. Oddajo bo vodila Eva Stavbar.
Tokrat bo gost oddaje Intervju eden najvidnejših nemških pisateljev, Bernhard Schlink. Ne le nemške, bralce vsega sveta je osvojil z romanom Bralec, v katerem raziskuje občutenje krivde druge generacije za nacistične zločine med drugo svetovno vojno. Po tem romanu je nastal tudi istoimenski, z oskarjem nagrajeni film, s Kate Winslet, Ralphom Fiennesom in Davidom Krossom v glavnih vlogah. V slovenščini so poleg Bralca zdaj izšle tudi Schlinkove kratke zgodbe v zbirki Ljubezenski pobegi ter romana Konec tedna in Olga. Bernard Schlink ni le pisatelj temveč tudi predavatelj prava na berlinski Humboldtovi univerzi, dolgo pa je bil tudi ustavni sodnik. Je vrhunski analitik političnega in družbenega dogajanja v Nemčiji in v Evropi. Z Bernhardom Schlinkom se bo v oddaji Intervju pogovarjala Ksenija Horvat.
Zsuzsa Budavari Novak se je rodila leta 1978 v Kecskemetu na Madžarskem. V Pecsu se je na Fakulteti za umetnost izobraževala na smeri zborovodstva in glasbene pedagogike. V Mariboru pa smo jo prav zares opazili, ko je leta 2002 prevzela vodenje Akademskega pevskega zbora Maribor, nekaj kasneje pa še zbor Glasbene matice. Ko se zdaj prikloni na Velikem odru SNG Maribor, ji občinstvo navdušeno zaploska, ker je jasno, da je operni zbor pripravila za nastop. Voditi sestav poklicnih in profesionalnih pevcev glasbenikov pa ni kar tako. Zsuzsa Budavari Novak bo gostja oddaje Dober večer na TV Maribor.
Vsak dan in vsak posameznik šteje. To je tisto, kar šteje v očeh zdravnice, inženirke računalništva in informatike, predsednice društva Humanitarček, pa tudi Slovenke leta in prejemnice nagrade Bob leta. Slednja daje slutiti ostrino v jeziku, ki gre skupaj z milino in zavzemanjem za prezrte in zapuščene. Tega nam manjka, pravzaprav nam tega manjka vedno bolj, zato sem k pogovoru povabila Ninno Kozorog, ki je kot nenehna nevihta, po kateri posije sonce. Svoj prosti čas in energijo namenja brezdomcem, revnim, ostarelim... tistim, ki so potisnjeni na rob družbe.
Viljem Rozman, upokojeni gospodarstvenik, politik in diplomat, je eden izmed znamenitih frajerjev z Ezl eka. Zaposlen je bil v nekdanjih podjetjih Metalni in Svili, ima dve univerzitetni diplomi, in žlahten spomin. Je nekdanji motociklistični dirkač, ki že zdaj, pri 83-ih zajaha svojo Hondo, skrbi pa tudi za dediščino tega športa in spomin na mnoge znane, danes tudi pozabljene Štajerce in Mariborčane. Pogovoru z Viljemom Rozmanom prisluhnite v oddaji Dober večer v ponedeljek 17. februarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Tokrat bo gost oddaje Intervju mariborski založnik, galerist in zbiratelj, Primož Premzl. Z njim se bo Ksenija Horvat pogovarjala o oživljanju spomina na nekatere velike, v Mariboru rojene osebnosti, ki so sooblikovale evropski zemljevid in družbo 19. in 20. stoletja, o izdajah temeljnih domoznanskih del in o slovenski državni in regionalni kulturni politiki.
Minilo je 25 let od takrat, ko je zakon potrdil, da bo Maribor dobil sedež Pošte Slovenije. To se ni zgodilo po naključju, kaj šele v skladu s kakšno vizijo skladnejšega regionalnega razvoja pač pa po usklajeni akciji pobudnikov in naveze poslank in poslancev različnih političnih strank tedanjega sklica Državnega zbora. O tej temi v povezavi z delom na drugih področjih bomo govorili z nekdanjim poslancem in ministrom magistrom Jožetom Protnerjem. Bodite z nami v oddaji Dober večer.
Gost oddaje Intervju bo slovenski gledališki režise, dolgoletni ravnatelj ljubljanske Drame, predavatelj na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, Janez Pipan. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Pogovor z Janezom Stanovnikom, nekdanjim predsednikom predsedstva Socialistične republike Slovenije in Zveze združenj borcev za vrednote NOB. O njegovi bogati življenjski poti in o neizbrisnem pečatu, ki ga je pustil na slovenski družbi, se je leta 2009 v oddaji Intervju pogovarjal Lado Ambrožič.
Dr. Aidi Kamišalić Latifić s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru smo najprej dali nekaj časa, da si odpočije od nagrad. V lanskem letu je najprej prejela priznanje svoje fakultete za raziskovalno delo, potem ji je Slovensko društvo za informatiko podelilo nagrado za najboljši projekt s področja računalništva in informatike, ob koncu leta pa so jo razglasili še za Inženirko leta 2019, drugo v kratki zgodovini te nagrade, ki jo podeljujejo ženskam v tem poklicu. Pogovoru z gostjo v oddaji Dober večer prisluhnite v ponedeljek 3. februarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Biserka Marolt Meden se v zadnjem času pojavlja v javnosti kot predsednica društva Srebrna nit. A to je zgolj zadnji prostovoljni projekt, pri katerem sodeluje, iz preteklosti je zagotovo najbolj znan projekt izgradnje Pediatrične klinike, pri katerem je bila gonilna sila. Nekdanje bitke za boljše pogoje bolnih otrok so torej zamenjale današnje aktivnosti za boljše razmere starejših ljudi, pa naj gre za pozive k nujni izgradnji domov, za pomoč na domu ali za izboljšanje razmer v domovih znotraj obstoječega sistema. V pogovoru Marolt Medenova odkrito spregovori tudi o drugi plati njenega prostovoljnega dela – o skladovnicah polen pod noge, odnosu politikov, posledično o osebnih stiskah.
Prepustite se prihodnosti, za preteklost bomo poskrbeli mi- tako je bilo novoletno voščilo mariborskega Muzeja narodne osvoboditve. To voščilo bo dobilo dodatne razsežnosti tudi v pogovoru z direktorico muzeja, doktorico Aleksandro Berberih Slana, ki svojo ljubezen do zgodovine in njenega pomena za sedanjost in prihodnost, poskuša prenesti na čim več ljudi in si pri vsem skupaj dovoli tudi biti drugačna. Dovolite da to prenesemo tudi na vas in sicer v ponedeljek 27.januarja ob 20.-ih na Televiziji Maribor. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Pri rosnih 15ih letih in tja do srede 20ih je bila tako rekoč zvezda, prepoznavna kantavtorica. Danes je uspešna gledališka režiserka, ki življenje nosi v kovčkih. V zadnjih letih zelo uspešno delujete na uglednih odrih v nemško govorečem prostoru. Zelo odmevne so njene postavitve del iz sodobne evropske in ameriške dramatike, v katerih raziskuje možnosti uporabe odrskega prostora in premičnih scenografij. In čeprav so njene predstave do potankosti načrtovane, je sama večna svobodnjakinja; v glavi in v poklicu.
Temelji zahodne kulture in civilizacije izhajajo iz Grčije in tam so začrtali tudi pot razvoja evropskega vinarstva. Za prave enologe je vino še vedno iznajdba in darilo, morda ne ravno boga Dioniza, vsekakor pa so prepričani, da je imenitna pijača - če jo seveda pijemo po pameti. Gostja oddaje Dober večer bo Lidija Ruška, najbolj znana in priznana enologinja iz koncev, od koder prihajajo po mnenju mnogih najboljša slovenska vina. Gre za znameniti ljutomersko ormoški okoliš. Pogovor z gospo Lidijo Ruška bo vodila Polona Pivec, oddajo pa si boste lahko ogledali 20. januarja ob 20.00 na Televiziji Maribor.
Neveljaven email naslov